Toni Čepon je predsednik Bitcoin društva Slovenije in eden najbolj prepoznavnih glasov domače bitcoin skupnosti. Že leta se posveča izobraževanju, promociji lastne hrambe ter razlagi, zakaj Bitcoin presega okvir naložbe in vse bolj deluje kot makro sredstvo.

Pojasni, zakaj začetek leta 2026 vidi kot obdobje stabilizacije po korekciji in zakaj je hashrate pomembnejši signal kot kratkoročni cenovni premiki. Dotakne se institucionalnega vstopa prek ETF-jev, držav in podjetij, izpostavi glavne priložnosti in tveganja, vključno z MiCA, Travel Rule in AML, ter razloži, kako lahko rešitve, kot so Lightning, Ark in BitVM, okrepijo vsakdanjo uporabo Bitcoina tudi v Sloveniji.

Kaj menite o trenutnem stanju Bitcoina in kripto trga v začetku leta 2026? Kateri ključni dogodki so po vašem mnenju oblikovali ta trenutek?

V začetku letošnjega leta se cena bitcoina giblje okoli 60.000 do 70.000 dolarjev. Po veliki korekciji ob koncu leta 2025 se je cena na tej ravni stabilizirala.

Če je ceno v višave pognal “hype” po halvingu, velikih prilivih v ETF-e in ameriških volitvah, se je, vsaj upam, zdaj tukaj nekako ustalila. Trenutno trg ni v evforiji, kot je bil leta 2025, temveč v zdravi konsolidaciji.

To je nekaj, kar po halvingu in nenavadno velikih prilivih v ETF-e tudi potrebujemo, da se cena umiri, “karte preštejejo” in da se trg pripravi na nadaljnjo zdravo rast. Seveda pod pogojem, da bodo razmere ugodne in da bodo ljudje znova začeli močno dvomiti v fiat valute.

Bolj kot cena pa je po mojem mnenju pomemben hashrate, torej računska moč omrežja. Trenutno je nekje pri 1 ZH/s, kar je malo pod ATH. To pomeni, da je Bitcoin najvarnejše omrežje in s tem tudi najvrednejše.

Čeprav mu še vedno očitajo, da nima notranje vrednosti, mu ravno ta računska moč, ki varuje omrežje, daje vrednost superiornega sredstva.

Bitcoin že nekaj časa ni več “eksperiment”, temveč makro sredstvo, ki se v času negotovosti obnaša kot digitalno zlato. Morda cena trenutno tega ne kaže, a na dolgi rok se bo pokazalo, kaj Bitcoin je in kam sodi.

Po vašem mnenju, kaj nas čaka v svetu Bitcoina in širšem kripto trgu v letih 2026 in 2027? Katere nove tehnologije ali tržni premiki so najbolj obetavni?

Mislim, da bosta leti 2026–2027 leti »institucionalne zrelosti«. Čeprav o ceni nerad govorim, ker je na kratek rok v veliki meri nepomembna, pa tukaj morda pričakujem nov ATH za bitcoin že v prvi polovici leta 2026 (ali vsaj v drugi polovici), nato pa nadaljnjo konsolidacijo in rast proti 150.000+ dolarjev do konca cikla.

Če se bodo države odločile dodati bitcoin tudi v svoje rezerve, kot se ponekod že nakazuje, se lahko ta premik zgodi zelo hitro.

Trenutno menim, da je nizka cena deloma posledica institucionalnih vlagateljev. Resnično zanimivo se mi zdi, da ravno v takem »slabem« trenutku institucije na veliko kupujejo, medtem ko retail (posamezniki) čakajo, kaj se bo zgodilo, in bitcoin celo prodajajo.

Altcoini bodo po mojem mnenju še naprej »krvaveli« proti Bitcoinu, čeprav nekateri še vedno pričakujejo alt season. Vem, da nekaterim ta izjava ni všeč, vendar vsi dolgoročni grafi kažejo, v katero smer se altcoini premikajo.

Kako ocenjujete institucionalni vstop v kripto svet? Kateri so največji izzivi in priložnosti z vidika ETF-jev, držav in podjetij?

Institucionalni vstop je najboljša stvar, ki se je Bitcoinu kdaj zgodila, čeprav mi osebno celotna dinamika ni najbolj pri srcu. Bitcoin je bil narejen za posameznika, za ljudi, in ne za institucije. Kljub temu so ETF-i prinesli legitimnost in milijarde svežega kapitala v bitcoin.

Države (ZDA, Salvador, Butan, Rusija in celo nekatere v EU) ter podjetja (MicroStrategy, 21, Metaplanet in drugi) vidijo Bitcoin kot zaščito pred inflacijo ter varovalo pred nekontroliranim ustvarjanjem velikih količin denarja.

Kar me najbolj skrbi, je centralizacija skrbništva (hranjenje bitcoina v bankah, v ETF-ih in podobno), pritiski regulative, kot so MiCA, Travel Rule in AML, ter tveganje, da »Wall Street« prevzame vpliv nad Bitcoinom. Do tega bi lahko prišlo, če bi retail popustil cenovnim pritiskom, se vdal v usodo in prodajal pod ceno. Mislim, da smo že blizu te meje, vendar tveganje še vedno obstaja.

Pozitivna stran pa je, da ta trg prinaša ogromno likvidnosti, sprejemanje bitcoina v mainstream financah in posledično izobraževanje milijonov novih uporabnikov. To prej ali slej pripelje tudi do dodatnega retail vala, ko posamezniki ugotovijo, da je edini “pravi” bitcoin tisti v lastni hrambi na strojni denarnici in ne IOU papir, ki zgolj obljublja, da nekje bitcoin obstaja.

Kako ocenjujete razvoj in potencial naprednih rešitev za povečanje zmogljivosti Bitcoina? Kako bodo te tehnologije vplivale na njegovo širšo uporabo in prihodnost?

Bitcoin je bil vedno omejen na 5–7 transakcij na sekundo. To je značilnost, ne pa napaka, kot nekateri še vedno trdijo.

Rešitve, kot so Lightning Network, Ark, BitVM, LightSpark, Liquid, BreezSDK in vse, ki še prihajajo, bodo Bitcoin naredile uporaben za vsakdanja plačila in mikroplačila, ne da bi žrtvovali decentralizacijo in varnost omrežja.

Bitcoin bo s tem postopoma postal pravi denar, ne zgolj »hranilec vrednosti«. V Sloveniji bomo znova lahko plačevali z Lightningom, kot smo v preteklosti že, hitro, v nekaj sekundah, za nekaj satsov, brez nepotrebnih posrednikov in visokih provizij.

Če lahko z gotovino brez težav poravnavamo običajne zneske, ne vidim razloga, zakaj tega ne bi smeli početi tudi z bitcoinom. Gotovina in bitcoin imata v osnovi enako funkcijo, neposredno in takojšnjo poravnavo p2p (vsak z vsakim), le tehnologija in oblika sta drugačni.

Bitcoin je preprosto hitrejši, cenejši in bolj transparenten od gotovine oziroma bolj svoboden kot plačevanje s karticami ali prek bančnih računov.

Ta pogovor je sicer prekratek, da bi tehnično zajeli vse, kar bitcoin omogoča. Te tematike običajno bolj poglobljeno obravnavamo na naših meetupih.

Največja zmota o Bitcoinu, ki jo srečujete pri začetnikih, je …? Kako bi jo razložili in zakaj je napačna?

Takih izjav je ogromno in težko je reči, katera je slabša. Od trditev o »umazanem rudarjenju«, ki po mojem mnenju ne držijo, do očitkov, da bitcoin nima notranje vrednosti, ter do prepričanja, da je počasen in zastarel.

Velik del teh trditev izhaja iz medijev in nasprotnikov Bitcoina, kar pogosto kaže predvsem na nepoznavanje tehnologije.

Če moram izbrati eno, me najbolj zmoti stavek »Bitcoin je uporaben le za kriminalce in pranje denarja.« Resnica je po mojem mnenju povsem drugačna.

Kot sem že zapisal v članku na europeanbitcoiners.com, je fiat sistem z gotovino in offshore bankami neprimerljivo večji problem. Po javno dostopnih podatkih organizacij Chainalysis, UNODC in Europol je nezakoniti delež transakcij v Bitcoinu pod 0,5 %, medtem ko v tradicionalnem finančnem sistemu govorimo o tisočih milijardah dolarjev letno, delež pa je bistveno višji.

Blockchain je javna knjiga, zato je vsak premik sredstev sledljiv za vedno in ga lahko preveri kdorkoli. Bitcoin je s tem eden najbolj transparentnih denarnih sistemov v zgodovini, v praksi pogosto preglednejši in sledljivejši kot gotovina ali denar v bankah.

Vsi dobro vemo, da se ogromno denarja opere prav prek »umazanih« bank, ki na koncu plačajo kazen in se zgodba zaključi. Pri bitcoinu je to drugače, ker ni centralnih posrednikov, vse pa je javno preverljivo.

Ali se vam zdi, da smo Slovenci še vedno zadržani do kriptovalut? Kaj bi spodbudilo širše sprejemanje v Sloveniji in kakšen nasvet bi dali nekomu, ki v letu 2026 razmišlja o vstopu v Bitcoin ali kripto?

Ja, smo precej zaprti, a smo še vedno po podatkih med vodilnimi na svetu v adopciji bitcoina.

Ves strah in napačno prepričanje sta posledica medijskega strašenja, pomanjkanja finančne pismenosti in seveda tudi previsokih, z namenom ustvarjenih, regulativnih ovir.

Kot sem že omenil, smo imeli v Sloveniji že omogočena plačila z bitcoinom na več kot 2000 lokacijah, ki zdaj zaradi prekomerne regulacije mirujejo. Vsaka taka poteza nove uporabnike prestraši. Sprašujejo se: »Zakaj je bilo ukinjeno, je prepovedano, je kriminalno?« in seveda jih s tem odvrne, da bi morda kaj prebrali oziroma se podučili.

Samo poglejmo, kolikokrat smo v medijih zasledili, da je bitcoin za karkoli dober, kaj ga poganja, kaj lahko reši, s kakšnim namenom je bil ustvarjen, in kolikokrat je kdo naredil primerjavo plusov in potencialnih minusov. Nikoli. Kolikokrat smo slišali ali brali, da je narejen za kriminal, pranje denarja, da onesnažuje planet. To pove vse o raziskavah, ki so bile narejene s strani medijev, in na čigavi strani so ti mediji.

Jaz pravim, da bo vsak preučil bitcoin in si ga zagotovil takrat, ko ga bo potreboval in ko si bo to zaslužil. Namen našega društva je, da odgovarjamo na vprašanja, organiziramo meetupe in da tisti, ki jih bitcoin zanima, pridejo do informacij ter jih relativno hitro dobijo. Za vse ostale pa, kot je dejal Satoshi Nakamoto: »Če nam ne verjamete ali vam ni jasno, nimamo časa, da bi te prepričevali.«

Jaz osebno svetujem posameznikom, da začnejo z bitcoinom, ne z altcoini (90 % altcoinov bo itak šlo proti ničli). Naj začnejo z uporabo DCA metode (dollar-cost averaging), torej da kupujejo vsak mesec majhen znesek, ne glede na ceno, in v znesku, ki jim ne pomeni eksistenčne krize, če bitcoinu cena pade.

Seveda nikoli naj ne puščajo bitcoinov na borzi (»Not your keys, not your coins«), ampak jih prenesejo v lastno hrambo na strojne denarnice. Poleg tega naj se tudi malo izobražujejo, vsak na svoj način. Tisti, ki so bolj tehnični, na tehničnem področju, mnogi pa naj povsem površno kaj preberejo in pogledajo, kako hraniti, pošiljati in varovati svoje premoženje ter kaj lahko bitcoin doprinese vsakemu posamezniku.

Bitcoin prinaša svobodo in suverenost posameznika, a vendar vse to prinaša tudi velik del odgovornosti. Tukaj ni bank in ni regulatorjev, ki bi nas učili ali nas »varovali«, ampak smo za to sami, in samo znanje ter zavedanje odgovornosti nas pripeljeta do te svobode.

Zavedajte se: »Bitcoin je maraton in ne sprint.« Ni enostaven, je pa dober, pošten in svoboden.

Kako ocenjujete vpliv regulative MiCA na Bitcoinerje in uporabnike v EU, predvsem v Sloveniji?

MiCA je res dvorezni meč. Po eni strani prinaša legitimnost in privablja tradicionalne finance. Želel sem si, da bo odpravil vse goljufive projekte, vendar se zaenkrat to ni zgodilo.

V naš elektronski nabiralnik še vedno prihajajo sporočila, kako ljudje nasedajo nekim platformam in projektom, ki nimajo veze z bitcoinom ali kriptovalutami, tudi kvazi slovenskim. MiCA tega ni ustavila, saj kontrolira samo tiste, ki želijo biti regulirani, in otežuje stvari posameznikom, tisti, ki imajo slabe namene, pa še vedno delajo, kar želijo, saj jih nihče ne lovi.

Tukaj sem malo razočaran in se mi zdi, da ta kvazi regulacija ne opravlja svojega dela, kot bi ga morala.

Na drugi strani pa MiCA in država dušita inovacije z ogromno birokracije, KYC, Travel Rule in obveznim poročanjem. V Sloveniji smo to že konkretno občutili. Lightning plačilna mesta so izginila v nekaj mesecih, kripto kartice delujejo vedno slabše, davčni predlog leta 2025 pa je bil katastrofalen (čeprav je bil začasno ustavljen).

Pričakujemo nadaljnje zaostrovanje do julija 2026, ko bo konec prehodnega obdobja. Potem pa upam, da se bomo začeli pogovarjati in morda rahlo popuščati, če bo seveda dovolj pritiska skupnosti in industrije. Ne mislim samo v Sloveniji, ampak v celotni EU.

Še vedno pa bitcoin lahko uporabljamo popolnoma svobodno p2p, vsak z vsakim, česar nihče ne more ustaviti. In ravno to je celoten smisel Bitcoina in tudi zato je bil narejen.

Moja skrita želja je, da Slovenija postane »bitcoin-friendly«, kot Švica, Portugalska ali nekatere ameriške države, ter izkoristi priložnost za rudarjenje z obnovljivimi viri, Bitcoin turizem, inovacije in priložnosti za posameznike, investitorje in podjetja.

Seveda pa bo potrebna inovativnost države, da še vedno do neke mere zadostimo regulatorjem na eni strani in pustimo odprte roke industriji ter uporabnikom na drugi.

Kaj vas je motiviralo, da ste se začeli ukvarjati z Bitcoinom in kaj vas še vedno žene, da se še vedno ukvarjate z njim?

Motivacija je bila inflacija, finančna svoboda in vse to tiskanje denarja. Ko sem videl, kako cene rastejo iz dneva v dan, medtem ko plače zaostajajo, in ko sem videl, kaj se je dogajalo med krizo 2008–2009, ko je bilo najbolj »napeto«, je bil bitcoin »the way to go«.

Spoznal sem, da je fiat denar in njegova inflacija skriti davek za revne in za tiste, ki hranijo sredstva v okvarjenem denarju. Poleg tega so banke in posredniki omejevali plačila ljudem, ki si tega niso zaslužili. Vedno se je našel nek izgovor, veliko posameznikov pa je bilo posredna posledica teh izgovorov, ko so se borili proti nečemu, nevidnemu sovražniku.

Bitcoin je bil edini odgovor. Denar, ki ga nihče ne more natisniti, razvrednotiti ali omejevati.

Še vedno me žene isto. Želja, da smo Slovenci svobodni, da ne izgubljamo kupne moči vsak dan in da ne potrebujemo svojega denarja dvakrat zaslužiti. Prvič, ko ga dobimo, in potem še enkrat, če mu želimo ohraniti vrednost.

Zato pišemo članke, da ljudje razumejo sistem, in gradimo skupnost, da ne bomo več odvisni od bank in politikov, ki samo navidezno delajo za nas. Bitcoin je orodje za suverenost in to je vredno vsake ure in minute, ki jo posvečamo temu.

Tudi če bitcoin ne uspe, je potrebno ljudem povedati, da to, kar nam počnejo, ni nič drugega kot kraja pri belem dnevu in omejevanje svobode slehernega posameznika. Vedno nas ujamejo na levi nogi in nas zelo uspešno vodijo skozi denarno politiko, saj so ljudje tukaj najbolj občutljivi.

Kako se v Sloveniji pripravlja Bitcoin skupnost na morebitne regulatorne spremembe, ki bodo vplivale na posameznike?

Bitcoin društvo Slovenije (in širša skupnost na europeanbitcoiners.com) pripravlja izobraževalne članke in materiale, lobira ter se bori proti škodljivim davčnim in regulatornim predlogom. Poleg tega promovira in izobražuje na področju denarja, inflacije, lastne hrambe, plačil ter uporabe Lightning omrežja in bitcoina na splošno.

Težimo k temu, da bi se Slovenija morala odzvati nekako tako kot Švica. Morda sprejeti Bitcoin kot strateško sredstvo, omogočiti rudarjenje z zeleno energijo, olajšati plačila, postati evropski hub za Bitcoin podjetja, omiliti regulacijo ter izobraževati ljudi o tej tematiki.

Če bomo samo kopirali in poslušali bančnike ter Bruselj, bomo zaostali in bomo vedno hlapci nekoga od zgoraj.

Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti Bitcoina?

Želja in vizija je, da bo Bitcoin v 10–20 letih postal globalni rezervni denar.

Ne bo nujno »zamenjal« fiat valut, ne povsod in ne čez noč, ampak bo verjetno živel vzporedno, tako kot zlato danes, samo bolje, hitreje in v večjem obsegu.

V vsakdanjem življenju bomo lahko plačevali z bitcoinom prek Lightning omrežja v trgovinah, plače bodo lahko tudi v satoshih, vrednost premoženja pa bomo lahko hranili v bitcoinih brez inflacije.

Delavski razred bo končno lahko shranil sadove svojega dela v sredstvu brez skritega davka, ne da mu ga »ukradejo« ECB, EU ali država.

To je tiha monetarna revolucija. In želje, ki lahko zelo hitro postanejo resničnost.

Zaključna misel

Toni Čepon: “Bitcoin ni samo denar ni samo hranilec vrednosti. Je najbolj poštena igra, ki smo jo kdaj imeli – 21 milijonov kovancev za 8 milijard ljudi. Kdor ga razume, ne bo nikoli več suženj fiat sistema.”