Slovenija se je še enkrat več znašla med državami, ki vlagateljem v digitalna sredstva ponujajo nenavadno prednost: trgovanje s kriptovalutami bo tudi v letu 2026 ostalo neobdavčeno. Kljub napovedanemu 25-odstotnemu davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev so poslanci odločanje o zakonu umaknili z decembrske seje. To pomeni, da slovenski kriptotrgovci – od začetnikov do profesionalcev – dobivajo dodatno leto davčne svobode.

Odločitev je odmevala med vlagatelji, finančnimi svetovalci, pa tudi med zagovorniki regulacije. Medtem ko eni slavijo priložnost, drugi opozarjajo, da Slovenija na področju obdavčitve kriptovalut že več let caplja za evropskimi tekmicami. Toda dejstvo ostaja: vsaj v letu 2026 bo Slovenija še vedno ena najbolj prijaznih držav za trgovanje z digitalnimi sredstvi v Evropski uniji.

Kriptodavka (še) ne bo

Ministrstvo za finance je v javno razpravo predlagalo zakon, ki bi uvedel 25-odstotno obdavčitev dobička, ustvarjenega s prodajo kriptosredstev. Mehanizem je bil jasen: dobiček = razlika med prodajno in nabavno vrednostjo.

Kdor dobička ne bi prijavil, bi bil ob morebitni kontroli FURSa obdavčen kar na celoten prihodek, poleg tega pa bi ga lahko doletela globa od 400 do 5.000 evrov.

A potem je prišel preobrat.

Na predlog poslanske skupine Svoboda je bil zakon ukinjen iz decembrske seje Državnega zbora. Uradna razlaga? Preveč pripomb, premalo časa za predelavo zakonskega besedila in širši kontekst političnega dogajanja, ki trenutno ne dopušča sprejemanja tako obširnih davčnih sprememb.

Nenazadnje – leto 2026 je volilno leto.

Obremenjevanje volivcev z novimi davki ni ravno priljubljena poteza.

Kriptodavek bi lahko prinesel ključne spremembe

Predlog zakona je temeljil na logiki izenačitve kriptovlagateljev z investitorji v delnice in druge vrednostne papirje. V teoriji bi to pomenilo večjo pravičnost in preglednost. V praksi pa je zakon sprožil burne odzive.

Med ključnimi točkami predloga so bili:

– 25 % davek na dobiček iz trgovanja

Imetniki bi plačali davek ob prodaji digitalnih sredstev.

– Datum 1. januar 2026 kot izhodiščna nabavna vrednost

To pomeni: vse kriptovalute, kupljene pred tem datumom, bi imele kot nabavno vrednost zabeleženo njihovo tržno vrednost na 1. 1. 2026.

– Obvezno vodenje evidenc za vse transakcije

Vsak rezident bi moral voditi natančno evidenco vseh pridobitev in odsvojitev.

– Letno poročanje FURS-u

Za vse kriptotrgovce bi to pomenilo dodatne administrativne obveznosti.

Reakcije so bile burne.

Bitcoin društvo Slovenije je ocenilo, da je zakon nejasen, nepopoln in poln luknjastih definicij. V nekaj dneh so zbrali na tisoče podpisov proti predlogu.

Vlada pa si je vzela čas. »Ker je pripomb veliko, je potreben premislek,« so zapisali pri Svobodi. Poslanci bodo o zakonu odločali enkrat v prihodnosti – po nekaterih ocenah šele 2027.

Slovenija ostaja evropska izjema

Čeprav se Slovencem zdi naravno, da kriptovalute niso obdavčene, je realnost evropskega trga precej drugačna.

Večina držav EU je to področje že uredila:

– Hrvaška: 12 % davek, oprostitev po 2 letih

– Nemčija: popolna oprostitev po 1 letu imetništva

– Francija: 30 % pavšalna obdavčitev

– Italija: obdavčitev nad vrednostjo 2.000 €

Slovenija pa ostaja izjema – država, kjer lahko fizične osebe prodajo Bitcoin, ETH ali XRP brez enega evra davčne obveznosti, ne glede na trajanje imetništva ali višino dobička.

Za kriptotrgovce je to raj.

Za državni proračun pa manjka pomembnega vira prihodkov – po ocenah bi država z davkom zbrala okoli 25 milijonov evrov letno.

Pogled vlagateljev na to odločitev

Vlagatelji so si enotni: odločitev o umiku je prinesla olajšanje.

– Več časa za strateške poteze

Mnogi, ki so letos razmišljali o prodaji digitalnih sredstev, da bi se izognili davku, zdaj dobivajo dodatno leto za razmislek.

– Manjša administrativna negotovost

Dokler zakon ni sprejet, ni nobene obveznosti vodenja evidenc, letnih davčnih obračunov in podobnega birokratskega dela.

– Privlačnost za nove vlagatelje

Slovenija ostaja ena redkih držav v EU, ki omogoča legalno in neobdavčeno kripto trgovanje fizičnim osebam. To lahko privabi nove investitorje in podjetnike.

Seveda pa obstaja tudi druga stran.

Nekateri ekonomisti opozarjajo, da pomanjkanje jasne davčne ureditve ustvarja negotovost. Država, ki dvakrat letno spreminja smer, ne daje stabilnega signala trgu.

A za zdaj velja: kriptodavka (še) ne bo.

Koristi za povprečnega Slovenca

Marsikdo, ki ima 300 ali 500 evrov v Bitcoinu ali Solani, se morda sprašuje, ali se ga ta zgodba sploh tiče.

Odgovor: da – in to veliko bolj, kot si misliš.

– Davčna odsotnost pomeni večji neto dobiček

Če kupiš Bitcoin za 1.000 € in ga prodaš za 2.000 €, ob trenutni zakonodaji dobiš vse.

V državah EU pa ti ostane 70–88 % dobička.

– Več svobode pri eksperimentiranju

Brez davčnega pritiska je enostavneje testirati nove projekte, kovance, NFT-je, staking ali DeFi.

– Manj dokumentacije, manj pravil, manj denarnih pasti

V drugih državah vlagatelji vodijo tabele, prijavljajo transakcije, preverjajo davčne statuse žetonov.

V Sloveniji pa se posameznik s tem (za zdaj) ne ukvarja.

Pričakovanja v prihodnjih dveh letih

Če analiziramo trende in izjave političnih akterjev, se kaže nekaj smernic:

– Kriptodavek najverjetneje pride – a ne prej kot 2027

Volilno leto 2026 bo polno političnih kampanj, ne davčnih reform.

– Pravila bodo strožja, a bolj jasna

Pričakovati je mogoče sistem, podoben hrvaškemu ali nemškemu modelu, z oprostitvijo po določenem času imetništva.

– FURS bo okrepil digitalni nadzor

Mednarodni trendi pritiska OECD in EU kažejo, da bo poročanje o kriptovalutah postalo bolj avtomatizirano.

– Možen vpliv na vrednosti kriptovalut v Sloveniji

Ko se uvede davek, bo del domačih trgovcev verjetno realiziral dobičke tik pred spremembami.