Ivan Simič je davčni svetovalec in ustanovitelj družbe Simič & Partnerji. V strokovni javnosti je znan po stališču, da mora biti obdavčitev enostavna in razumljiva, pri kriptovalutah pa je leta 2021 pripravil predlog zakona, ki je kot ključno izhodišče postavil vnovčenje in predvidel 5 % davčno stopnjo ter neobdavčeno mejo 10.000 evrov.

V intervjuju pojasni, zakaj je sistem obdavčitve pri izplačilu v evrih po njegovem izvedljivejši, kje vidi sistemske pomanjkljivosti poznejših predlogov in zakaj davčna pravila ne bi smela posegati v že zaključene posle.

Leta 2021 ste pripravili predlog zakona, ki je bil leta 2022 vložen v državni zbor. Kaj je bil njegov glavni cilj?

Glavni cilj tega predloga je bil, da se imetnikom kriptovalut omogoči čim bolj enostavno obdavčenje in s čim nižjo davčno stopnjo.

Po vašem predlogu se davek plača ob pretvorbi v evre in izplačilu. Zakaj ste izhodišče vezali na vnovčenje in ne na vsako prodajo?

V predlogu zakona je bilo določeno, da je predmet obdavčenja vsako vnovčenje kriptovalute in to bodisi, da se to vnovčenje izvede z nakazilom na transakcijski računa ali da se s kriptovaluto opravi neposredni nakup nekega premoženja. Ta predlog je enostavnejši od obdavčitve dobička od vsake posamezne prodaje, ker je te dobičke nemogoče ugotavljati. Gre za več deset tisoč transakcij, zaradi česar je ugotavljanje dobička težko izvedljivo.

V vašem predlogu sta bila 5 % davek in neobdavčen prag 10.000 evrov. Zakaj takšna kombinacija?

V predlogu zakona je bila predvidena 5-odstotna davčna stopnja in neobdavčena meja 10.000 evrov. Neobdavčena meja je bila določena zaradi tega, da se ne ukvarjamo z drobnarijami, to je manjšimi vnovčenji ozirom nakupi.

Katere so bile največje prednosti tega sistema za posameznike in za državo?

Za posameznika je bila največja prednost enostavni postopek, nizka stopnja obdavčitve in enostavno plačilo davka, za državo oziroma za davčni nadzor pa enostavno ugotavljanje davčne osnove, kar pomeni enostavni davčni nadzor.

Kako gledate na predlog 25 % davka na dobiček iz kripto sredstev za leto 2026? Kje je bila glavna pomanjkljivost?

Na ta predlog zakona, ki na koncu ni bil sprejet, gledam kot na poskus države, da uzakoni obdavčitev vnovčenja kriptovalut. Tudi ta predlog je temeljil na vnovčenju kriptovalut, s tem, da se je država v tem primeru odločila, da bo obdavčila razliko med vsemi prodajami in nakupi kriptovalut v koledarskem letu. Pomanjkljivost je bila visoka stopnja in pa zahteva, da bodo morali imetniki kriptovalut dokazovati kako so pridobili začetno zalogo kriptovalut. V tovrstnih primerih se tega ne počne.

Predlagalo se je tudi prijavo stanja kripto sredstev na določen dan. Zakaj je to problematično?

To je vprašanje za tiste, ki imajo kriptovalute. Oni sami vedo kaj jih je motilo pri tem predlogu. Iz razgovorov z nekaterimi sem razumel, da ne morejo dokazati kdaj in s katerimi sredstvi so kupili kriptovalute, poleg tega pa niso želeli v evidence države posredovati stanje kriptovalut na dan 01.01.2026. Nekateri so trdili, da tudi zaradi svoje varnosti. Zaradi tega se v našem predlogu zakona nismo ukvarjal s tem, kako je kdo pridobil kriptovaluto. Pogosto je to bilo pred več kot petimi ali desetimi leti, kar pomeni, da je nastopilo tudi zastaranje.

Zakaj je pomembno, da davčna pravila veljajo za naprej in ne posegajo v preteklost?

Zato, ker je to edino pravilno. To pomeni, da bi se ukvarjali le z vnovčenji od dneva začetka veljave zakona.

Kako nejasna ali pogosto spreminjajoča se pravila vplivajo na davčne zavezance?

Če pravila niso jasna, če se pogosto spreminjajo, potem to pri davčnih zavezancih povzroča negotovost. Zato mora biti zakonodaja enostavno in to kljub temu, če kdo ni zajet s to enostavno zakonodajo. Huje je, če zaradi tega, ker ne znaš nadzirati 3-odstotke tistih, ki varajo državo, sprejmeš zakonodajo, s katero želiš nadzirati tudi 97-odstotkov tistih, ki poslujejo zakonito.

Kaj bi morala država narediti, da ohrani konkurenčnost in hkrati vzpostavi jasna pravila?

Leta 2021 bi morali imetniki kriptovalut v večjem številu podpreti predlog zakona, ki smo ga takrat pripravili za obdavčitev vnovčenja kriptovalut. V tistem predlogu zakona je bilo tudi določeno, da v nobenem primeru pri nakupu in prodaji kriptovalut ne gre za opravljanje dejavnosti.

Če bi danes znova predlagali zakon iz leta 2021, bi ga kaj spremenili?

Zagovarjal bi ga v enaki obliki.

Zaključna misel

Ivan Simič: “Obdavčitev kriptovalut mora biti enostavna, z nizko stopnjo obdavčitve, brez poseganja v preteklost in način pridobitve kriptovalut.”