Robert Rolih je podjetnik, mednarodni bestselling avtor in finančni mentor, ki že vrsto let pomaga posameznikom bolje razumeti upravljanje denarja, vlaganje in gradnjo osebnega premoženja. Njegov pristop temelji na finančni pismenosti, dolgoročnem razmišljanju ter razvoju znanj in veščin, ki vodijo do višjih dohodkov in bolj premišljenih finančnih odločitev.

V pogovoru pojasni, zakaj večina mladih pri denarju rešuje napačen problem, zakaj je začetek vlaganja pomembnejši od čakanja na popoln trenutek in kako ločiti zdravo ambicijo od nevarnega lova na hitre dobičke. Ob tem izpostavi tudi provizije, FOMO učinek, razpršitev portfelja ter vlogo Bitcoina, pri čemer ves čas poudarja, da dolgoročni finančni uspeh ne temelji na sreči, temveč na disciplini.

Kaj bi rekli, da je danes največji problem mladih pri ravnanju z denarjem?

Če se malce pošalim, je največji problem mladih to, da nimajo veliko denarja. In to je popolnoma normalno. Ko si na začetku poti, so dohodki nizki, pričakovanja pa visoka. Tudi sam sem bil v takšni situaciji. Prihajam iz družine, kjer denarja ni bilo, zato sem zelo zgodaj začel razmišljati, kako priti do boljšega življenja.

Spomnim se, kako sem že v študentskem domu razmišljal o podjetniških idejah in svoje podjetje začel praktično iz nič. Uspeh ni prišel čez noč. Po petih letih trdega dela in stalnega vlaganja v poslovna znanja, kot so prodaja, marketing, pogajanja in vodenje, sem s podjetništvom prišel do resnih osebnih dohodkov.

Bistvo je, da mladi pogosto razmišljajo, kako prihraniti nekaj evrov, namesto da bi razmišljali, kako zaslužiti več. To je napačen fokus. Svoje dohodke lahko zvišaš na dva načina. Prvi je podjetništvo, pri katerem se moraš intenzivno učiti, veliko delati in vztrajati, dokler ne pride preboj. Drugi pa je, da postaneš zelo dober na področju, ki je na trgu dobro plačano. To pomeni, da vlagaš v znanja, ki jih podjetja cenijo in ti zato sčasoma prinesejo tudi zelo dobro plačo.

Ko občutno zvišaš svoje dohodke, si rešil večino finančnih težav. Nato moraš paziti predvsem še na to, da denarja ne porabljaš za nepotrebne stvari in da ga usmerjaš v smiselne naložbe, ki jih razumeš.

Če bi morali popolnemu začetniku razložiti, kaj pomeni pametno vlaganje, kaj bi izpostavili kot prvi korak?

Daleč najpomembnejši korak je, da sploh začneš z vlaganjem.

Veliko ljudi čaka na popoln trenutek. Čakajo, da bodo vedeli več in da bodo razmere na trgu bolj primerne. Ampak resnica je, da popolnega trenutka ni.

Lao Tzu je lepo povedal, da se vsako potovanje, dolgo 1000 milj, začne s prvim korakom. Enako velja pri vlaganju denarja. Ko enkrat dosežeš nekoliko višje osebne dohodke, moraš preprosto začeti vlagati del teh sredstev. Tako ustvariš navado vlaganja, ki je ključna.

Vlaganje ni enkratna odločitev. Je proces. Je disciplina. Če vsak mesec vložiš del svojega dohodka, ne glede na to, kaj se dogaja na trgih, narediš največji korak. Tako svoj denar usmeriš v to, da začne delati zate.

Veliko ljudi si želi hitre rasti premoženja. Kako vi ločite zdravo ambicijo od nevarne požrešnosti na trgih?

Razlika je pravzaprav zelo enostavna. Gre za to, ali želiš premoženje graditi ali pa ga želiš zadeti na loteriji.

Zdrava ambicija pomeni, da vlagaš v resne in preverjene naložbe, pri katerih je velika verjetnost, da bodo na dolgi rok prinesle dobre donose. Primer so razviti delniški trgi, v katere je mogoče vlagati prek ETF-ov. ETF-i so preprosto velike košarice delnic, podobno kot vzajemni skladi, le da imajo bistveno nižje provizije.

Požrešnost pa pomeni, da želiš obogateti čez noč. Takrat ljudje začnejo iskati bližnjice, kot so forex, opcije, manjši kripto kovanci in podobno. Te stvari delujejo zelo privlačno, ker obljubljajo hitre donose. V resnici pa je slika precej drugačna. Velika večina takšnih zgodb se konča slabo.

V svoji knjigi sem to opisal kot klavnico za kratkoročne vlagatelje. In na žalost ta izraz zelo dobro opiše realnost. Edini, ki v igri kratkoročnega trgovanja praviloma zmagujejo, so trgovalne platforme in tisti, ki ljudi učijo, kako trgovati.

Kako bi moral mlad človek razporediti denar, če ima na voljo le zelo majhen mesečni znesek?

Če ima res majhen znesek, bom rekel nekaj, kar ljudi pogosto preseneti. Naj ga ne vlaga na finančne trge. Najprej naj ga vloži vase.

Če vsak mesec vlagaš 50 evrov, bo trajalo 185 let, da ustvariš nekaj resnega. Če pa teh 50 evrov vložiš v znanje, ki ti omogoči višje dohodke, lahko narediš velik preskok.

To so lahko tečaji, knjige, mentorstva ali karkoli drugega, kar ti pomaga, da postaneš boljši pri tem, kar počneš, in zato tudi bolje plačan. Ko enkrat povečaš svoje prihodke, se vse spremeni. Takrat ima vlaganje denarja veliko večji smisel.

Kateri je najpogostejši nevidni strošek, ki ljudem dolgoročno najbolj zmanjšuje donos?

To so provizije. Težava je v tem, da jih večina ljudi sploh ne razume.

Ko nekdo sliši, da plačuje 2 % letno, kar je tipična provizija pri vzajemnih skladih, si pogosto misli, da to ni veliko. Prav tu pa nastane velika napaka. Naši možgani namreč niso narejeni za razumevanje dolgoročnega učinka takšnih stroškov skozi obrestno-obrestni račun.

V resnici lahko takšna provizija v 20 ali 30 letih pobere tudi polovico ali več premoženja. V svoji knjigi to opisujem kot učinek prikrite provizije. Kar je danes videti kot majhen strošek, se lahko na dolgi rok spremeni v zelo velik problem.

Kako lahko posameznik prepozna, da neko naložbo kupuje zaradi FOMO učinka?

Najbolj preprost pokazatelj je, da o tej naložbi govorijo vsi.

Ko o neki naložbi govorijo vsi, od družbenih omrežij in medijev do prijateljev, je zelo velika verjetnost, da si že prepozen. Naj gre za Bitcoin, zlato ali posamezno delnico.

Če neko naložbo kupuješ zato, ker jo v tistem trenutku kupujejo vsi, je to skoraj zagotovo slaba odločitev. Tipičen primer je bilo srebro na začetku leta 2026. Ko je doseglo 120 dolarjev na unčo, sem na družbenih omrežjih vlagatelje opozarjal, da v takem trenutku kupujejo predvsem zaradi FOMO in da bodo dolgoročni donosi teh nakupov verjetno slabi. V naslednjih dneh je srebro nato doživelo zgodovinski padec za 40 %.

Kakšna je razlika med dobro naložbeno priložnostjo in dobro zgodbo?

Dobra zgodba te navduši. Dobra naložba pa ti prinese denar. Dobra zgodba ima običajno močan marketing, velike obljube in navidezno revolucionarno idejo. Tipičen primer so številni manjši kripto kovanci, pa tudi prevare, kot je bil OneCoin.

Toda za takšnimi zgodbami pogosto ni nobene resnične vrednosti. Dobra naložba je običajno precej bolj dolgočasna. Temelji na nečem, kar že deluje, ima zgodovino uspehov in tudi dejansko vrednost. Primer tega je globalni delniški trg.

Kako gledate na razpršitev portfelja?

Razpršitev je zelo pomembna, vendar mora biti smiselna.

Na ravni različnih naložbenih razredov, kot so delnice, kripto in zlato, ima razpršitev veliko smisla, ker znižuje tveganje. Sam večino denarja vlagam v delniške trge prek ETF-ov. Delniški trgi so namreč povezani s podjetji, ta pa nenehno inovirajo ter ponujajo nove produkte in storitve. Prav zato so bile delnice zgodovinsko najbolj donosno sredstvo.

ETF je v osnovi velika košarica delnic podjetij iz različnih panog. Tako si samodejno razpršen in ne tvegaš, da bi te močno prizadela ena napačna odločitev.

Kako vidite vlogo Bitcoina v dolgoročnem portfelju?

Bitcoin ima po mojem mnenju pomembno vlogo v portfelju, vendar ne za vsako ceno.

Bitcoin sam vidim kot digitalno zlato oziroma hranilca vrednosti za nove generacije. Seveda Bitcoin tega statusa še ni povsem dosegel. Za zdaj se še vedno obnaša kot zelo nestanovitno sredstvo z izrazitimi cenovnimi premiki. Obstaja pa velika verjetnost, da bo čez desetletje ali dve precej bolj podoben zlatu. Takrat bo imel verjetno tudi precej manjši potencial rasti.

Pri Bitcoinu so zaradi izrazitih ciklov zelo pomembni tudi trenutki nakupa. Najboljši čas za nakup je običajno takrat, ko ga vsi odpisujejo. Ko mediji pišejo, da je Bitcoin mrtev, in ko večina ljudi izgubi interes. Takrat so cene nižje, priložnosti pa največje. Ko pa o njem govorijo vsi in prevlada evforija, tveganje močno naraste, potencial prihodnjih donosov pa se zmanjša.

Tega sem se zelo jasno zavedel novembra 2022. Bitcoin je bil takrat 76 % pod vrhom iz leta 2021 in večina ga je že odpisala. Še danes se dobro spomnim, kako je Jim Cramer vlagateljem razlagal, naj ga pri ceni 16.200 dolarjev prodajo, dokler je še kaj vreden.

Prav v tistem obdobju sem svojim članom poslal sporočilo, da Bitcoin kupujem tudi sam. Ne zato, ker bi vedel, kaj se bo zgodilo naslednji teden ali mesec, ampak zato, ker zgodovina kaže, da največji donosi pogosto nastajajo takrat, ko je razpoloženje najslabše. To je psihološko zelo zahtevno. Kupovati takrat, ko vsi prodajajo. Prav v tem pa je razlika med povprečnim in uspešnim vlagateljem.

Kako bi svetovali 22-letniku, ki ima za vlaganje na voljo 50 evrov mesečno?

Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi na začetku karierne poti ta denar vložil v poslovna izobraževanja, kot so knjige, seminarji in spletni tečaji. Veliko informacij je danes na voljo tudi brezplačno prek AI orodij in YouTuba.

Razlog je zelo preprost. Donos takšne naložbe je lahko izjemen. Če se naučiš prodaje, marketinga, vodenja, javnega nastopanja ali kakšne druge zelo uporabne veščine, lahko hitro podvojiš ali potrojiš svoj dohodek.

Ko enkrat zaslužiš več, lahko začneš resno vlagati. Največja napaka pa je, da začneš vlagati, še preden imaš dovolj veliko razliko med dohodki in odhodki.

Zaključna misel

Robert Rolih: “Love risk when making money. Hate risk when investing money.” ali v prevodu: “Ljubi tveganje, ko služiš denar, in sovraži tveganje, ko ga vlagaš.”

Ko ustvarjaš denar, moraš biti pogumen. Moraš poskusiti, tvegati, testirati stvari.

Ko pa enkrat denar imaš in ga želiš vlagati, moraš razmišljati popolnoma drugače. Takrat je cilj zaščititi kapital in ga dolgoročno plemenititi.

To je razlika, ki jo večina ljudi spregleda, in jih na koncu zelo drago stane.