Resni.ca je slovenska politična stranka, ki predlaga 0 % obdavčitev kapitalskih dobičkov iz Bitcoina in kriptovalut za fizične osebe. Ukrep utemeljuje z željo po enostavnejšem davčnem sistemu, večji pravni jasnosti ter poudarkom na zasebnosti in varnosti, pri čemer zagovarja izvajanje evropskih pravil predvsem na ravni ponudnikov storitev, ne posameznikov.

Davčno politiko povezujejo s konkurenčnostjo Slovenije in zadržanjem podjetnosti doma. Hkrati želijo jasno ločitev Bitcoina od drugih kripto sredstev po objektivnih kriterijih in poudarjajo, da se pravila ne smejo spreminjati po politični presoji.

Napovedujete 0 % davek na dobičke iz Bitcoina in kriptovalut. Katere zakone bi bilo treba spremeniti in kdaj bi ukrep začel veljati?

Za uvedbo 0-% davčne stopnje na kapitalske dobičke iz Bitcoina in kripto sredstev bi bilo treba najprej spremeniti Zakon o dohodnini (ZDoh-2), in sicer v delu, ki opredeljuje obdavčitev dobičkov iz kapitala ter dohodkov iz odsvojitve virtualnih sredstev. Ključna sprememba bi bila izločitev teh dobičkov iz davčne osnove za fizične osebe. Posledično bi bilo treba prilagoditi tudi Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), predvsem glede poročanja in administrativnih obveznosti, ter ustrezne podzakonske akte Finančne uprave.

Ker je davčna reforma ena od treh temeljnih programskih prioritet in je povezana s ciljem znižanja efektivne obdavčitve ter poenostavitve sistema, bi zakonodajni postopek stekel takoj po oblikovanju vlade. Realen časovni okvir za sprejem zakonodaje je prvih 6 do 9 mesecev mandata, začetek veljavnosti pa najpozneje z naslednjim davčnim letom.

Ali bo 0 % veljal za vse fizične osebe brez izjem ali predvidevate kakšne omejitve?

Načelno da. Temeljna usmeritev je enostaven, pregleden in pravičen davčni sistem brez množice izjem, pragov in posebnih režimov, saj prav ti ustvarjajo administrativne zaplete, pravno negotovost in prostor za arbitrarnost države.

To pomeni, da bi bila 0-% stopnja vezana na status fizične osebe – ne glede na višino sredstev, pogostost trgovanja ali čas imetništva. Davčni sistem ne sme kaznovati finančne pismenosti ali aktivnega upravljanja lastnega premoženja. Razlika med fizičnimi osebami in gospodarskimi subjekti pa ostaja, saj je pri pravnih osebah obdavčitev del širšega sistema obdavčitve dobička.

Trdite, da nominalna rast pogosto ni dejanski dobiček. Kako bi v zakon zapisali jasna pravila, kdaj je dobiček pri kripto sredstvih obdavčljiv in kdaj ne?

Eden ključnih problemov obstoječih modelov je, da obdavčujejo nominalne dobičke, ki pogosto niso realni. Zato bi zakon moral jasno določiti:

• da je obdavčljiv le realiziran dobiček ob pretvorbi v fiat valuto ali pri dejanski potrošnji,
• da se upošteva inflacija oziroma realna kupna moč,
• da menjava kripto-kripto ni davčni dogodek,
• da samo držanje sredstva ne ustvarja davčne obveznosti.

S tem se vzpostavi enako obravnavanje vseh in odpravi pravna negotovost, ki danes povzroča arbitrarnost in selektivno interpretacijo pravil.

Če Bitcoin razumete kot hranilec vrednosti, ali bo 0 % veljal tudi za altcoine in memecoine ali predvidevate različno obravnavo?

V osnovnem modelu je cilj spodbuditi razvoj celotnega sektorja, zato bi 0-% stopnja veljala za kripto sredstva kot razred. Vendar program jasno poudarja razlikovanje med sredstvi, ki imajo funkcijo hranilca vrednosti in so sistemsko pomembna, ter projekti, ki imajo naravo visokorizičnih špekulativnih instrumentov.

Zato je možen dvotirni pristop. Bitcoin kot globalno decentraliziran monetarni instrument z najvišjo stopnjo varnosti in transparentnosti, ostala kripto sredstva kot tehnološki ali investicijski projekti.

To razlikovanje ne pomeni nujno višje obdavčitve, temveč predvsem drugačen regulatorni okvir.

Poudarjate ločitev Bitcoina od drugih kriptovalut. Po katerih kriterijih bi jo določili in kaj bi to pomenilo za davčno obravnavo?

Ločitev mora temeljiti na objektivnih in merljivih kriterijih, ne na politični presoji. Ključni elementi so:

• stopnja decentralizacije omrežja,
• odsotnost centralnega izdajatelja,
• omejena in vnaprej določena emisija,
• dokazano dolgoročno delovanje in varnost,
• globalna likvidnost in sprejetost.

Takšna definicija omogoča pravno stabilnost in preprečuje arbitrarnost regulatorja.

Opozarjate, da sta popis in obvezna prijava kripto premoženja poseg v zasebnost. Katere poročevalske obveznosti bi odpravili, da se takšni popisi ne bi vzpostavili?

Odpravili bi sistem obveznega množičnega poročanja o imetništvu kripto sredstev za fizične osebe brez suma kaznivega dejanja. Takšni popisi pomenijo nesorazmeren poseg v zasebnost in ustvarjajo varnostna tveganja.

Država mora delovati ciljno – v primeru konkretnega suma kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe – ne pa preventivno nadzirati celotne populacije.

Kako boste zaščito zasebnosti uskladili z AML zahtevami in evropskimi pravili?

Model temelji na načelu sorazmernosti: pregon kriminala da, splošni finančni nadzor nad državljani ne. To pomeni sodelovanje z evropskimi pravili v delu, ki se nanaša na ponudnike storitev (borze, skrbniške denarnice), ne pa na posameznike kot lastnike premoženja.

Navedli ste, da je davčni učinek skromen, birokracija pa velika. Na katerih podatkih temelji ta ocena in kakšni bi bili stroški izvajanja?

Neposredni davčni izplen iz tega naslova je po obstoječih ocenah relativno majhen, stroški nadzora in administracije pa visoki. Ključni fiskalni učinek se ustvarja posredno:

• večja domača potrošnja,
• razvoj podjetništva,
• višji DDV in dohodnina iz novih dejavnosti,
• prihod kapitala iz tujine.

To je skladno s programskim stališčem, da nižja obdavčitev povečuje gospodarsko aktivnost in na koncu tudi javnofinančne prihodke.

Trdite, da višja obdavčitev spodbuja selitve. Na katere podatke se opirate in katere države vidite kot neposredno konkurenco Sloveniji?

Podatki iz Evrope jasno kažejo, da se tako posamezniki kot podjetja selijo v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem. V tem segmentu Sloveniji neposredno konkurirajo Portugalska, Malta, Ciper in nekatere neevropske države.

Gre za globalno mobilni kapital in visoko kvalificirane kadre, ki lahko lokacijo zamenjajo v zelo kratkem času.

Kako bi 0 % davek prinesel konkretne učinke v Sloveniji in po katerih kazalnikih bi spremljali, ali ukrep deluje?

Učinke bi merili skozi:

• število kripto in blockchain podjetij v Sloveniji,
• obseg investicij v domače projekte,
• rast prihodkov iz DDV in dohodnine,
• število visoko kvalificiranih delovnih mest,
• neto priliv kapitala.

To omogoča merljivo oceno uspešnosti ukrepa in transparentno javno razpravo.

Zaključna misel

Zoran Stevanović: “Bitcoin in kripto sredstva niso davčni problem, ampak razvojna priložnost. Država, ki razume tehnologijo prihodnosti, ne obdavčuje inovacij, temveč ustvarja okolje, v katerem kapital, znanje in podjetnost ostanejo doma.”