Domen Kregar je borzni posrednik pri Iliriki in je vsak dan v neposrednem stiku s tem, kako se tveganje na papirju razlikuje od tveganja v realnem življenju.

V pogovoru smo odprli vprašanja, kje vlagatelji najpogosteje zamenjajo strategijo za impulz, kako pri padcih ločiti korekcijo od spremembe razmer ter zakaj je pri obeh področjih odločilno isto izhodišče: disciplina, okvir in razumevanje, kaj se kupuje.

Kot borzni posrednik ste vsak dan v stiku s trgi. Kaj je danes največja razlika med vlagateljem v delnice in vlagateljem v kriptovalute?

Danes se ločnica med vlagatelji v klasične vrednostne papirje in kriptovalute vse bolj briše. Vse več vlagateljev ima v svojih portfeljih tudi kriptovalute, najpogosteje prek ETF skladov, vezanih na kripto sredstva. V zadnjem letu je takšna situacija postala nova normala. Seveda pa so kriptovalute še posebej zanimive za vlagatelje z nekoliko večjim apetitom po tveganju, ki hkrati iščejo višje donose. Sploh v Sloveniji je delež vlagateljev v kriptovalute med populacijo zelo visok, med najvišjimi na svetu.

Ko nekdo s področja delnic prvič vstopi na trg kriptovalut, katero najpogostejšo napačno predpostavko prinese s seboj?

Težko je govoriti o splošnih predpostavkah, ki jih imajo ljudje. Načeloma je največja razlika med delnicami in kriptovalutami volatilnost ter intenzivnost in hitrost cenovnih premikov. Sicer pa se volatilnost povečuje tudi pri delnicah, denimo rast delnic podjetij NVIDIA ali Palantir v zadnjih letih je bila po obsegu cenovnih premikov primerljiva s kriptovalutami.

Katera je ena ključna stvar, ki jo delniški vlagatelji pri kriptovalutah pogosto premalo upoštevajo, in katera je ena ključna stvar, ki jo vlagatelji v kriptovalute pri delnicah pogosto premalo upoštevajo?

Delniški vlagatelji pri kriptovalutah pogosto premalo upoštevajo izjemno volatilnost in hitrost cenovnih premikov, saj kripto trgi delujejo neprekinjeno, so močno izpostavljeni špekulativnemu kapitalu in lahko v zelo kratkem času doživijo velike cenovne spremembe. To zahteva bistveno strožji pristop k upravljanju tveganj.

Vlagatelji v kriptovalute pa pri delnicah pogosto podcenjujejo pomen temeljnega vrednotenja in dolgoročnega časovnega horizonta, saj se delniški donosi praviloma ustvarjajo postopno, skozi rast poslovanja podjetij, denarne tokove in v nekaterih primerih dividende, ne pa prek hitrih in izrazitih cenovnih skokov.

Ko trgi padejo, kako ločite običajno korekcijo od resnejše spremembe razmer pri delnicah in kriptovalutah?

Za razlikovanje med kratkoročno korekcijo in dejanskim obratom trenda je v prvi vrsti potreben ustrezen makroekonomski kontekst ter precejšnja mera nianse pri interpretaciji tržnega dogajanja. Zelo poenostavljeno rečeno ni mogoče z gotovostjo določiti, kdaj je trg na vrhu ali na dnu. Na podlagi posameznih indikatorjev in širšega dogajanja pa lahko ocenimo verjetnost, ali gre za obrat trenda ali zgolj za kratkoročno korekcijo.

Ključno vodilo pri tem je ravnanje centralnih bank in raven obrestnih mer, torej kje se v danem trenutku nahajamo znotraj likvidnostnega cikla. Pomembno je tudi razumevanje vpliva ključnih obrestnih mer na realne donose na obvezniškem trgu ter višina kreditnih pribitkov na podjetniške obveznice. Na podlagi teh dejavnikov lahko dobimo dober približek stanja gospodarstva kot celote in oceno prevladujočega tržnega trenda.

Kako hitro lahko pri delnicah in pri kriptovalutah kupite ali prodate, ne da bi zaradi tega dobili manj ugodno ceno?

Načeloma ni težav z vstopanjem ali izstopanjem na trgu. Dobro planiranje in določanje limitirane cene pomeni, da se na trgu naročilo vedno izvede po vnaprej določeni ceni.

Kako pomembno je razpršiti naložbe pri delnicah v primerjavi s kriptovalutami?

Razpršitev naložb je ključna tako pri delnicah kot pri kriptovalutah, vendar iz nekoliko različnih razlogov. Pri delnicah razpršitev predvsem zmanjšuje specifično tveganje posameznega podjetja ali sektorja. Z ustrezno geografsko in sektorsko porazdelitvijo lahko vlagatelj bistveno omeji vpliv posameznih negativnih dogodkov, hkrati pa ohrani izpostavljenost dolgoročni rasti gospodarstva.

Pri kriptovalutah ima razpršitev nekoliko drugačno vlogo. Na dolgi rok se zdi Bitcoin bolj ali manj edina kriptovaluta za katero lahko z relativno gotovostjo trdimo, da bo ostala najpomembnejša. Razpršitev znotraj kriptovalut je sestava na dobre tržne razmere, saj običajno alt kovanci rastejo hitreje v času rasti in obratno.

Kombiniran portfelj delnic in kriptovalut je lahko smiseln, saj gre za dva različna naložbena razreda z različno dinamiko donosov in tveganj. Ključno pa je, da je delež kriptovalut prilagojen vlagateljevemu profilu tveganja, časovnemu horizontu in sposobnosti prenašanja večjih nihanj vrednosti.

Kakšno vlogo ima psihologija (FOMO, panika, pohlep) pri delnicah v primerjavi s kriptovalutami in kako se vi osebno zaščitite pred čustvenimi odločitvami?

Psihologija ima pomembno vlogo tako pri delnicah kot pri kriptovalutah, vendar je njen vpliv pri kripto trgu praviloma izrazitejši zaradi višje volatilnosti in hitrejših cenovnih premikov. Pojavi, kot so FOMO, panika in pohlep, lahko pri kriptovalutah v kratkem času povzročijo velike spremembe cen.

Najboljša zaščita pred čustvenimi odločitvami je premišljeno načrtovanje. Vnaprej je treba določiti naložbeno idejo, opredeliti ciljno raven dobička ter tudi točko, pri kateri smo pripravljeni priznati zmoto in prodati z izgubo. Ključno je, da odločitve temeljijo na analizi in jasno zastavljeni strategiji, ne na trenutnem tržnem razpoloženju.

Kje smo po vašem mnenju danes v ciklu kriptovalut oziroma v razvoju trga?

Kriptovalute so v zadnjih letih postale vse bolj institucionalizirane. Postopno so bile vključene v tradicionalni finančni sistem in so danes prepoznane kot legitimen naložbeni razred za širok krog vlagateljev. V tem smislu so kriptovalute v razmeroma kratkem času dozorele v finančno sredstvo, o katerem razpravlja skoraj vsak vlagatelj pri oblikovanju portfelja.

Nadaljnja rast je v veliki meri odvisna od poglabljanja integracije kriptovalut v finančni sistem. Akumulacija s strani pokojninskih skladov ali celo držav bi lahko predstavljala naslednji logičen korak, vendar takšen razvoj ni zagotovljen. Pomembno tveganje ostaja tudi politične narave. Trenutna ameriška administracija kriptovalute obravnava kot strateško pomembno področje, vendar se lahko takšna usmeritev v prihodnje spremeni.

Kot nekdo, ki ima več let izkušenj z delnicami in se je s kriptovalutami začel ukvarjati šele v zadnjih letih, kaj vas je pri kriptovalutah najbolj prepričalo, da so lahko tudi zaupanja vreden trg?

Kriptovalute so mi zanimive že nekaj časa, saj predstavljajo določeno evolucijo kapitalskih trgov, ki so v nekaterih segmentih nekoliko zastali v razvoju. Vse glasnejše so pobude za podaljšanje časa trgovanja, hkrati pa logika transakcij na verigi blokov (blockchain) ponuja zanimive možnosti za optimizacijo poslovanja finančnih institucij.

Seveda pa mora biti trg do določene mere reguliran, da ponudniki postanejo zaupanja vredni. Upravljanje in nakazovanje denarnih sredstev sta občutljivi dejavnosti, ki zahtevata visoko raven varnosti, transparentnosti in zaupanja.

Če bi morali izbrati en pristop, kaj vam osebno bolj ustreza: trgovanje z delnicami ali trgovanje s kriptovalutami? Zakaj?

Sam vidim prednost kriptovalut predvsem pri trgovanju, saj je njihova kratkoročna volatilnost praviloma višja, kar ustvarja več priložnosti za aktivne vlagatelje. Delniški trg pa je po mojem mnenju primernejši za dolgoročno vlaganje.

Ko govorimo o dolgoročnem potencialu kriptovalut, lahko trenutno z večjo mero zaupanja izpostavimo predvsem Bitcoin, medtem ko nad večino drugih kriptovalut še vedno visi precejšen vprašaj. V prihodnje se bodo verjetno pojavljali novi projekti, ki bi lahko ustvarjali dolgoročno vrednost, vendar bo potrebna selektivnost.

Delniški trg je lahko prav tako volatilen, zlasti v posameznih segmentih ali sektorjih, vendar v širšem zgodovinskem kontekstu izkazuje razmeroma stabilno dolgoročno rast.

Zaključna misel

Domen Kregar: “Na tej točki kriptovalute niso več bližnjica do bogastva, temveč visoko volatilno sredstvo, ki zahteva disciplino in jasno strategijo. Dolgoročni uspeh ni rezultat poguma, temveč premišljenega upravljanja tveganj.”