Dejan Bizjak že dolgo poudarja, da je ključna razlika med tistimi, ki na trgu preživijo, in tistimi, ki izgubijo, v disciplini ter upravljanju tveganja.

V pogovoru smo se dotaknili razlike med špekulacijo in dolgoročnim investiranjem, kako si postaviti realne vstopne in izstopne točke tudi brez vsakodnevnega spremljanja grafov ter zakaj je likvidnost pogosto najbolj podcenjen dejavnik. Govorili smo tudi o tem, kako prepoznati manipulacije tipa “pump and dump”, kako razmišljati o portfelju in zakaj je v kriptu včasih najboljša poteza prav to, da ne narediš ničesar prehitro.

Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da večina ljudi v svetu kripta izgubi denar, še preden sploh razume, kaj kupuje?

Glavni razlog je, da večina ljudi v kripto ne vstopi kot investitor, ampak brez jasnega cilja in strategije lovi hitre zaslužke. Ne pravim, da se tega ne da, vendar za nekoga, ki mu kripto ni znan, to ni pametna ideja. Kupujejo zgodbe, ne pa razumevanja. Odločajo se na podlagi čustev, strahu, pohlepa in FOMO efekta, namesto na podlagi strategije. Brez jasnega cilja, primerne vstopne cene (nakupa) in še bolj jasne slike, pri kateri točki sledi prodaja, bodo čustva premagala razum, verjetnost izgube pa bo velika.

Kako bi na preprost način razložili razliko med špekulacijo in dolgoročnim investiranjem v kriptu?

Špekulacija pomeni, da kupuješ nekaj zato, ker upaš, da bo ta valuta čez noč ali dokaj kmalu naredila ogromne profite. Pred tem pa se ne pozanimaš, kaj ta valuta pomeni ali kakšne so analize, zato si v stanju upanja in pričakovanja.

Dolgoročno investiranje pa pomeni, da kupuješ, ker razumeš vrednost, vlogo in potencial projekta skozi čas ter razumeš številke na trgu.

Razlika je v miselnosti: špekulant išče hitre zaslužke, investitor pa gradi pozicijo z jasnim časovnim obdobjem in je potrpežljiv.

Kaj je za nekoga, ki vstopa v kripto, najpomembnejši prvi temelj?

Če moram izbrati eno stvar, je to upravljanje tveganja. Lahko imaš znanje, a brez kontrole nameniš preveč sredstev v napačne investicije ter premalo sredstev v prave vredne projekte. Kripto je izjemno volatilen trg in vedeti moraš, da bodo kakšne odločitve žal napačne. Predstavljaj si košarkarja, saj nikdar ne zadane vseh metov, ki jih vrže na koš. Cilj je rezultat na koncu. Poleg tega, ko čustva premagajo razum, investitor proda z izgubo, trg pa za tem naredi profit.

Kako po vašem mnenju izgleda dober kripto portfelj?

Dober kripto portfelj je predvsem tak, ki ga investitor razume in mu lahko sledi tudi v stresnih obdobjih. Warren Buffetov nasvet je, da investiraš v sektorje, ki jih poznaš in so ti jasni. Enostavnost je pogosto podcenjena. Preveč razpršen portfelj brez jasne logike je slabši kot manj pozicij z jasnim namenom. Ključno je, da je portfelj prilagojen glede na časovno obdobje, ki si ga je posameznik zastavil.

Katera tri vprašanja bi si moral vsak postaviti, preden kupi katerikoli kovanec?

Tri vprašanja, ki bi si jih moral vsak postaviti, preden kupi katerikoli kovanec, so:

1. Zakaj sploh kupujem ta kovanec?
2. Kako bom reagiral, ko cena doseže točko, ki je zastavljena in kako bom reagiral, če gre v napačno smer?
3. Koliko sem pripravljen izgubiti, ne da bi to vplivalo na moje življenje ali odločitve? Glede na velikost tržne vrednosti kovanca si določim znesek, ki sem ga pripravljen vložiti.

Če na ta vprašanja nimaš jasnih odgovorov, v resnici ne investiraš – samo ugibaš.

Kako gledate na vpliv makro dejavnikov, kot so obrestne mere, inflacija in geopolitika, na kripto trg?

Makro dejavniki imajo na kripto večji vpliv, kot si večina želi priznati. Žal je zaenkrat še tako, ker kripto ni izoliran sistem, ampak del globalnega finančnega okolja. Najbolj podcenjen dejavnik pa je likvidnost – količina denarja, ki je pripravljena tvegati. Ko likvidnost izgine, tudi najboljši projekti padejo. V kolikor kapitala ni, je lahko projekt vrhunski, vendar njegova vrednost na trgu ne bo rasla.

Kaj se običajno dogaja v ozadju največjih »pump and dump« zgodb?

V ozadju je skoraj vedno ista zgodba pri teh manjših in rizičnih projektov. Skupina z velikimi pozicijami, agresiven marketing in obljube, ki niso podprte z realnimi podatki. Najprej je velik hype na socialnih omrežjih, potem je lahko najprej obvestilo v zaprtih skupinah, ki so običajno plačljive, da se bo zgodil premik. Prav ti člani potem pravočasno prodajo (ali pač ne), vsi drugi pa masovno vlagajo denar, vendar na koncu naredijo izgubo. Projekt se nikoli več ne vrne nazaj na pričakovano vrednost.

Kako naj si posameznik realno določi vstopne in izstopne točke, če nima časa vsak dan spremljati grafov?

Zelo enostavno: z vnaprej določenim načrtom. Vseeno je smiselno osnovno poznavanje trga in ciklov. Idealne točke nakupa ali prodaje ni smiselno loviti, zato je dobra strategija DCA (dollar cost average), se pravi postopno nakupovanje v intervalih. Prav tako pa si jasno postavimo točko prodaje ali več točk, da si zagotovimo povrnjen vložek čim prej. Predvsem sprejemamo odločitve v miru – ne v trenutku evforije ali panike. Večina ljudi izgubi denar ne zato, ker nima informacij, ampak ker nima sistema. Dober sistem zmanjša potrebo po stalnem spremljanju trga.

Kakšna je ključna razlika med tveganjem pri Bitcoinu in Ethereumu ter tveganjem pri altcoinih?

Bitcoin in Ethereum imata dokazano zgodovino, likvidnost in globalno vlogo. Altcoini pa so kovanci vseh sektorjev, zato moramo natančno vedeti v kaj se spuščamo. Lahko je en sektor bil aktualen prejšnji cikel, tokrat pa bo več likvidnosti v drugih sektorjih. Gledamo lahko tudi tržno kapitalizacijo, kateri altcoini že imajo vrednost na trgu poleg glavnih dveh in kateri še ne. Zadnji imajo večji potencial, vendar tudi večjo rizičnost. Tehnologija sama po sebi še ne pomeni uspeha na trgu.

Ali lahko opišete konkreten primer, ko je nekdo naredil tipično začetniško napako v kriptu?

Teh primerov poznam za cel priročnik. Kakorkoli želim svetovati svojim bližnjim, ki mi kdaj povedo o nekem projektu, vsak naredi svojo potezo. Sledi nakup kovanca, ki ga pumpajo na socialnih omrežjih, nato pa se s tem kovancem ne zgodi praktično nič. Ker bi oseba lahko vseeno prodala kovanec z rahlo izgubo, upanje še vedno ostaja in nato se zgodi, da ta projekt ugasne in rezultat je 0.

Lekcija: preveri v kaj investiraš, preveri uporabnost kovanca, če že špekuliraš, moraš imeti čas sedeti za računalnikom in prodati pravi čas…

Meni pa se je zgodila povsem nepotrebna napaka, ki jo ves čas ponavljam svojim mentorirancem, da vse odločitve sprejemaj v miru in preudarno. Sam pa sem želel narediti prenos sredstev (0,5 ETH) takrat, ko sem bil med vožnjo s prijateljem. Bil sem sicer na sovoznikovem sedežu, a sva se vmes pogovarjala. Naredil sem vse potrebne korake za prenos, vendar v hitenju nisem naredil dvojnega preverjanja (double check), nisem preveril pravilnosti kode, omrežja itd. Tako sem 0,5 ETH poslal po napačnem omrežju, zato ta ETH zdaj lebdi nekje v omrežju.

Lekcija zame: umiri se in to naredi s trezno glavo.

Zaključna misel

Dejan Bizjak: “Potrpežljivo, preudarno in disciplinirano, takrat veš da bo rezultat prišel. Investiranje je tek na dolge proge z ovirami, ki jih lahko premagaš z voljo in vizijo.”

Misel iz trenerskega vidika: “Kakor športnik rabi trenerja, poslovnež mentorja, učenec učitelja, da te vodijo po pravi poti, razmisli o investiciji v svoje znanje in vodji, ki te bo peljal po tej poti. Nismo naučeni razmišljati, kot investitorji ampak, kot zaposleni, zato so naše odločitve včasih z napačnim razlogom. Mentor ali coach te bo včasih usmerjal na povsem drugačen način. Če bo potrebno, te bo prizemljil, če bo potrebno, te bo opogumil ali pa ti bo postavil pravo vprašanje, da si sam odgovoriš ali je odločitev prava ali ne. Konec koncev pa se vse začne pri tebi. Z jasno vizijo in močnim ZAKAJ. Z vsem tem so ovire dosti manjše.”