Marja Milič je v svet financ vstopila skozi novinarstvo in dolgo spremljala osebne finance od blizu, tudi z uredniškega zornega kota. Po odhodu iz medija je svoje izkušnje prenesla v Money How, kjer je v ospredju razumljiva razlaga, kritična distanca in fokus na tem, da posameznik odločitve sprejema z več znanja, ne z več impulza.

V pogovoru smo se dotaknili njenega začetka, zakaj je neodvisnost pri finančnem opismenjevanju ključna ter kaj pomeni zgraditi sistem, ki te varuje pred tipičnimi napakami, ko trg postane evforičen ali paničen.

Kako se je začela vaša pot v finance in kateri prelomni trenutek je privedel do nastanka Money-How?

Moja pot v svet financ se je začela skozi novinarstvo. Študirala sem ekonomijo, a na smeri management nisem pridobila praktičnega znanja o investiranju in upravljanju premoženja. Ker pa me je ta tema zanimala, zlasti zavarovalništvo, sem se odločila poiskati službo v poslovnem mediju. Tam sem kot novinarka, urednica in nazadnje odgovorna urednica revije za osebne in družinske finance pridobila veliko znanja, hkrati pa tudi veliko poznanstev v finančni panogi. Največ o upravljanju denarja sem se naučila skozi delo in sistematično spremljanje vsebin s tega področja.

Money-How je nastal po mojem odhodu s Časnika Finance, ko sem se znašla pred vprašanjem, kaj storiti z znanjem in izkušnjami, ki sem jih v 15 letih dela nabrala. Odločila sem se, da znanje delim. Tako je nastal podkast Money-How. To je platforma, ki ponuja prostor za odprt pogovor, razmislek in izmenjavo znanj ter izkušenj s somišljeniki o upravljanju denarja in dolgoročnem investiranju. Ključno pa je to, da pripravljamo neodvisno vsebino.

Zakaj menite, da se ljudje tako močno poistovetijo z vašim načinom razlage finančnih tem, in kaj je osrednje poslanstvo vašega dela?

Že kot novinarka sem si prizadevala zapletene finančne teme razlagati na razumljiv način. Novinarstvo me je naučilo osnov pisanja in pripovedovanja. Ključna je, da dodajaš vrednost za bralce/gledalce/poslušalce. Neodvisnost mi je bila vedno ključna vrednota. Danes žal pogosto vidimo, da mediji podležejo pritiskom oglaševalcev, kar pogosto vodi v (samo)cenzuro.

Trdno verjamem, da mora biti tudi finančno opismenjevanje neodvisno od interesov finančne industrije. Iskrenost je nekaj, kar ljudje prepoznajo in cenijo.

Stvari rada povem takšne, kot so, brez olepševanja. Ljudje zelo hitro začutijo, ali nekdo razlaga zato, da proda produkt, ali zato, da pojasni tveganja. Osrednje poslanstvo Money-How je posamezniku vrniti nadzor nad finančnimi odločitvami. Ne tako, da mu povem, kaj naj kupi, temveč da razume, zakaj kupuje.

Kako ocenjujete trenutno raven finančne pismenosti v Sloveniji in kje prepoznate največje vrzeli?

Osnovno finančno znanje se postopno izboljšuje, predvsem zaradi lažjega dostopa do informacij in demokratizacije financ. Tudi investiranje je postalo malemu človeku zelo dostopno. Na borzo lahko vstopimo že z manjšimi zneski (frakcijami). Zaradi diskontih in brezprovizijskih brokerjev je tudi veliko »kavč« investitorjev, kar vodi v sprejemanje hitrih, impulzivnih odločitev.

Največja vrzel je v razumevanju tveganj različnih naložbenih razredov in lastnega vedenja. Ko so trgi na rekordih, se pojavi strah, da bomo zamudili priložnost (FOMO), ljudje zato vstopajo v naložbe brez jasnega načrta, pogosto na priporočilo kakšnega »guruja«. Ko pride do večjih padcev, pa isti vlagatelji prodajajo iz strahu. Res pa je tudi, da že dolgo nismo okusili prave korekcije, ki bi se zavlekla v medvedji trend. 

Zanimanje za upravljanje osebnih in družinskih financ bo še naraščalo, saj je vse bolj jasno, da pokojninska in zdravstvena blagajna ne bosta vzdržali pritiska neugodne demografije. Državna pokojnina ne bo zadostovala za dostojno jesen življenje.

Finančna pismenost nas opolnomoči, da smo sposobni sprejemati odločitve tudi pod pritiskom, ko vsi okoli nas “vedo”, kaj bi mi morali storiti z denarjem. Teh »gurujev« je v trenutnem okolju veliko.

Kateri so najpogostejši napačni vzorci ravnanja z denarjem pri Slovencih in kako jih je mogoče odpraviti?

Najpogostejša napaka je prepričanje, da je denar na bančnem računu brez tveganja in da je nepremičnina edina »varna« naložba. Druga pogosta napaka je lovljenje bližnjic. »Samo povej, kaj naj naredim.« Ljudje si ne vzamejo čas, da bi naredili domačo nalogo.

Tretja – impulzivnost. Vstopanje na trg ob vrhovih in panična prodaja ob padcih. Te vzorce je mogoče odpravljati z avtomatizacijo in razumevanjem, da vlaganje ni sprint, pač pa maraton.

Največja težava je pomanjkanje finančnega izobraževanja že v osnovni in srednji šoli. Menim, da bi morali ob zaključku srednje šole vsi dijaki opraviti test finančne pismenosti, saj takrat vstopajo v svet odraslih.

Vir: Marja Milič – Money how

Kateri bi bil vaš en, dolgoročno najpomembnejši finančni nasvet za povprečnega Slovenca?

Cilji se spreminjajo, jasna strategija pa nas varuje pred slabimi odločitvami. Nasvet je preprost – redno in sistematično investiranje, razpršen portfelj in potrpežljivost. Takšen pristop je morda dolgočasen, a na dolgi rok deluje.

Nujno se je treba tudi stalno izobraževati in biti v stiku s časom. Svet financ se s svetlobno hitrostjo spreminja.

Težava pa je v tem, da živimo v času takojšnjih zadovoljitev, zato pogosto pričakujemo instant rezultate. Trgi pa nagrajujejo disciplino, ne impulzivnosti.

Kako naj vlagatelj uravnoteži portfelj med tradicionalnimi naložbami, kot so ETF-ji in delnice, ter digitalnimi sredstvi, in kakšno vlogo naj imajo kriptovalute v letu 2026?

Jedro portfelja bi morali predstavljati globalno razpršeni ETF-ji. Vse ostalo so »satelitske« naložbe oziroma začimbe. Kriptovalute vidim kot satelitsko naložbo z višjim tveganjem.

Nisem pristaš 100-odstotne izpostavljenosti enemu naložbenemu razredu. Razpršenost ne prinaša le boljšega razmerja med tveganjem in donosom, temveč tudi mirnejši spanec.

Opažam pa tudi, da mladi, ki so bili prej izpostavljeni samo kriptu, zdaj dodajajo v svoje portfelje tudi druge naložbe. Zasledujejo razpršenost, čeprav so še vedno z večjim delom izpostavljeni kriptovalutam.

Kaj mora posameznik nujno razumeti, preden vstopi v digitalna sredstva, in kako ocenjujete vpliv regulative MiCA na vlagatelje?

Najprej je treba razumeti, da visoko tvegane naložbe pomenijo tudi možnost velikih izgub, ne le privlačnih donosov. Menim, da kriptovlagatelji to danes spoznavajo zelo pospešeno. Nihanja so velika in za vlagatelje, ki takšne volatilnosti psihološko težko prenašajo, je smiselno, da tem naložbam niso prekomerno izpostavljeni.

Kot omenjeno, pravilo je zelo preprosto, če zaradi naložb ne moreš mirno spati, je treba izpostavljenost do tveganih naložb zmanjšati. Kriptotrg je izrazito cikličen in prežet s čustvi. Pri upravljanju denarja pa je ključno, da čustva zavestno postavimo na stran, sicer zelo hitro podležemo pohlepu ali strahu.

Regulativa MiCA prinaša več reda in zaščite za male vlagatelje. Hkrati pa se z MiCA dokončno izgublja anonimnost. Tudi kriptomenjalnice bodo morale poročati finančnim upravam o transakcijah uporabnikov, kar pomeni več transparentnosti. Hkrati je zaradi regulacije je pričakovati konsolidacijo kriptopanoge, tako kot smo jo videli pri brokerjih, bankah… 

Katere generacijske razlike opažate pri odnosu do tveganja in kako čustva vplivajo na naložbene odločitve ter kako jih obvladovati v praksi?

Mlajše generacije so praviloma bolj nagnjene k tveganju in večji izpostavljenosti kriptosvetu, starejše pa so pogosto pretirano previdne in konservativne. Oboje je lahko problem. Čustva so pri investiranju največji sovražnik, ne glede na starost.

V praksi jih obvladujemo z izobraževanjem in vnaprej določenimi pravili. Vedeti moramo, kdaj in zakaj vstopamo v posamezno naložbo ter pod kakšnimi pogoji bomo iz nje izstopili.

Pogosta je tudi miselnost »HODL« – držati za vsako ceno in za vedno. To opažam tako pri mlajših kot pri starejših vlagateljih, bodisi pri bitcoinu bodisi pri tako imenovanih slovenskih klasikah, kot so delnice Krke.

FOMO, strah pred zamujenimi priložnostmi, ni vezan na generacijo. Je univerzalen. YOLO pristop je praviloma izrazitejši pri mlajših, zlasti pri tistih, ki še nimajo večjih finančnih obveznosti, kot so skrb za otroke ali odplačevanje stanovanjskega kredita. 

Vsak ima svojo strategijo. In vsak je gospodar svojega denarja in zato nosiš sam odgovornost. 

Kako naj povprečen vlagatelj vzpostavi sistem, ki ga varuje pred impulzivnimi odločitvami, na primer z jasnimi pravili, kontrolnimi seznami in avtomatizacijo?

Ključno je izobraževanje. Znanje nas lahko obvaruje pred lastno neumnostjo. 

Sicer pa lahko povprečen vlagatelj največ naredi z avtomatizacijo. Redni mesečni vložki, ki se izvajajo samodejno, pomenijo, da ETF-je kupujemo ne glede na dogajanje na trgu. V svetu financ pa ima ključno vlogo tudi učinek obrestnoobrestnega računa (učinek snežne kepe), ki lahko zlasti mlajšim na dolgi rok prinese občutne prihranke. Žal pa se večina ne zaveda, kakšno moč ima.

Ključno je, da strategija deluje tudi takrat, ko sami nismo sposobni ravnati racionalno, žal to velja za večino časa. Zato je pomembno, da si zastavimo strategijo in da se je držimo.

Kakšna je vaša osebna odgovornost in dolgoročna vizija za Money-How ter katere trende v osebnih financah in tehnologiji boste v letu 2026 najpozorneje spremljali?

Pri ustvarjanju vsebin sem izjemno odgovorna. V podkastih ni »vročih namigov« in investicijskih priporočil, ker vanje ne verjamemo. Ne ponujamo bližnjic, saj te v financah praviloma ne delujejo. Kot sem že omenila, izredno pomembna je neodvisnost. Ne želim/ne dovolim, da bi kdorkoli vplival na vsebino.

Money-How ni projekt za en cikel, temveč platforma znanja. Vedno pravim, da smo z vami smo v dobrem in slabem.

V letu 2026 bom posebno pozornost namenila razvoju individualnih naložbenih računov, uporabi umetne inteligence v osebnih financah, regulaciji digitalnih sredstev ter vedenju vlagateljev v okolju rekordnih vrednotenj. Zgodovina se resda ne ponavlja, se pa zelo rada rima. Redno spremljam trende, trenutno se precej ukvarjam z trgi z napovedmi (prediction market), zanima me tokenizacija, in tako dalje.

Še intenzivneje pa se bom posvetila razvoju digitalnih rešitev, zlasti na področju oddaje davčne napovedi. Orodje Taxistent bomo nadgradili in povezali z Modrim AI, kjer nastaja bogata zakladnica znanja, namenjena bolj premišljenemu in samostojnemu upravljanju osebnih financ.

Skratka, pred nami je pestro leto.