Državljansko gibanje Resni.ca je slovenska zunajparlamentarna politična stranka, ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik stranke je Zoran Stevanović.

V predvolilnem obdobju pred parlamentarnimi volitvami 22. marca 2026 stranka med ključnimi poudarki izpostavlja davčno politiko do digitalnih sredstev. Kot cilj navaja, da mora obdavčitev kapitalskih dobičkov iz kriptovalut in Bitcoina znašati 0 % ter zagovarja širšo davčno nevtralnost na tem področju. Sporočilo umešča v okvir razprave o davkih, zasebnosti in konkurenčnosti Slovenije.

Resni.ca pri davku na kriptovalute ne dopušča kompromisov

Stranka ničelno stopnjo predstavlja kot strateško odločitev, ki naj bi ohranila ugodnejše okolje za prihranke in uporabo digitalnega premoženja. V središču je trditev, da obdavčitev prihrankov ne pomeni razvojnega ukrepa, temveč kaznovanje dela in varčevanja. Stevanović pri tem govori povsem neposredno, da ne pušča prostora za dvoumnost ali pogajanja. Sporočilo je, da stranka zagovarja izključno ničelno stopnjo in da pri tem ne namerava sklepati kompromisov.

Povezano: Nova kripto pravila v Sloveniji po DAC8 v letu 2026

Zoran Stevanović pravi: “Naj povem zelo jasno brez ovinkarjenja. V Resni.ci bomo dosegli, da bo davek na Bitcoin in kriptovalute nič, nula, zero.”

Prihranki niso dobiček, temveč zaščita kupne moči

Temelj argumentacije stranke izhaja iz stališča, da je premoženje rezultat preteklega dela in da delo ne sme biti kaznovano niti neposredno niti posredno. V tem okviru se povečanje vrednosti, izraženo v številkah, ne razume kot dejanski zaslužek, temveč kot posledica širšega denarnega okolja in razvrednotenja fiat valut. Na tej osnovi stranka utemeljuje zahtevo po ničelni obdavčitvi.

V tej razlagi je varčevanje v Bitcoinu predstavljeno kot ohranjanje kupne moči, ne kot dobiček v klasičnem smislu. Stevanović poudarja, da posameznik ni odgovoren za izgubo vrednosti evra, zato rast zneska pogosto ne pomeni realnega zaslužka, temveč prilagoditev na inflacijsko okolje.

Bitcoin kot decentraliziran sistem, ne klasična naložba

Resni.ca želi Bitcoin predstaviti kot specifičen pojav, ki ga ni mogoče obravnavati enako kot klasične oblike kapitala ali proizvodna sredstva. Poudarek je na decentralizirani zasnovi, enakih pogojih dostopa ter odsotnosti centralnega upravljanja. S tem stranka utemeljuje, da obravnava Bitcoina zahteva bolj natančno razumevanje, kot ga po njihovem mnenju pogosto kažejo zakonodajne rešitve.

V argumentaciji se Bitcoin predstavi kot decentraliziran sistem brez osrednjega upravljanja, kjer naj bi imeli vsi udeleženci enake pogoje. S tem stranka želi poudariti stališče, da gre pri Bitcoinu predvsem za temeljno digitalno omrežje, ne pa za klasičen finančni instrument z enakim gospodarskim učinkom kot tradicionalne kapitalske naložbe.

Stranka proti popisu kripto premoženja zaradi zasebnosti in varnosti

Pomemben del sporočila Resni.ce se dotika zasebnosti. Stranka poudarja nasprotovanje obveznim prijavam in popisom kripto premoženja, pri čemer takšne ukrepe predstavlja kot poseg v zasebnost in kot varnostno tveganje. Ta poudarek stranka naveže na pravico do gotovine in iz njega izpelje stališče, da mora biti zaščitena tudi pravica do prihrankov v drugih oblikah, brez dodatnega nadzora in prisile.

Povezano: Slovenija ostaja oaza za kriptotrgovce tudi v letu 2026

V ospredju je stališče, da popisi in prisilne prijave ustvarjajo sezname imetnikov in podatkovne baze, ki povečujejo varnostna tveganja za posameznike. Stranka takšne ukrepe označi kot pretirane in poudari, da bi morali biti prihranki obravnavani kot zasebno področje, v katerega država ne posega z dodatnimi administrativnimi obveznostmi.

Resni.ca želi, da zakonodaja loči Bitcoin od drugih kriptovalut

Stranka poudarja, da predpisi pogosto obravnavajo Bitcoin in druge kriptovalute kot isto kategorijo, kar po njihovem mnenju vodi v pomanjkljive in slabe rešitve. Pri tem izpostavljajo, da se posamezne kriptovalute med seboj razlikujejo po zasnovi in namenu uporabe, zato enotna obravnava lahko pomeni neustrezna pravila. Stranka s tem postavlja vprašanje, ali zakonodaja dovolj natančno upošteva razlike med Bitcoinom in drugimi digitalnimi sredstvi.

Resni.ca opozarja na birokracijo in skromen učinek davka

Stranka poleg vrednostnih poudarkov navaja tudi praktičen razlog proti obdavčitvi. Po njihovem bi bila uvedba davka neučinkovita, ker bi prinesla visoke administrativne stroške in veliko dodatnih postopkov, ob tem pa bi bil učinek za javne finance omejen. Zato kot primernejšo možnost izpostavljajo davčno razbremenitev, saj bi se država izognila obsežni birokraciji, ki bi porabila veliko časa in virov, učinek na proračunske prihodke pa bi ostal skromen.

Ničelni davek kot prednost za konkurenčnost Slovenije

Resni.ca ničelno stopnjo utemeljuje tudi z mobilnostjo digitalnega premoženja. Navedeno je, da dodatno obdavčevanje spodbuja preusmerjanje potrošnje ali pa selitev posameznikov in podjetij v ugodnejša okolja. Nasprotno stališče je, da takšna ureditev spodbuja, da se to premoženje pretvori v potrošnjo in naložbe v Sloveniji, kar naj bi posredno povečalo prihodke prek DDV, okrepilo gospodarsko aktivnost in podprlo delovna mesta.

Stranka argument dopolnjuje s poudarkom, da se največji javnofinančni učinek ustvari takrat, ko se potrošnja odvija v Sloveniji, ne pa ob selitvi v tuje države. Ničelna stopnja je zato predstavljena kot konkurenčna prednost, ki lahko spodbuja podjetništvo in inovacije ter hkrati ohranja davčne prilive prek drugih davkov, predvsem DDV.

Ničelni davek kot izbira za prihodnost, ne kaznovanje

V zaključnem poudarku Resni.ca ničelni davek predstavi kot izbiro za prihodnost in kot nasprotje politikam, ki bi po njihovem prepričanju upočasnile razvoj in novosti. V tem kontekstu stranka predstavlja Bitcoin in kriptovalute kot priložnost, ne kot problem, ter poudarja, da bi bila strateška napaka uvajati ukrepe, ki bi kaznovali spremembe v digitalnih financah.

Zoran Stevanović pravi: “In zato mi pravimo, Svoboda, razum in pa ničelni davek. Bitcoin in kripto nista problem, ampak sta priložnost.”