Slovenija je vstopila v napeto obdobje, v katerem se srečujejo trije pritiski.

Prvi je političen, saj vlada pred volitvami skuša omejiti nezadovoljstvo zaradi dražjih energentov.

Drugi je povezan s svetovnim naftnim trgom, kjer so cene zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu močno zrasle.

Tretji se že prenaša na finančne trge, kjer vlagatelji tehtajo, kako bodo višji življenjski stroški, inflacija in negotovost vplivali na njihove odločitve.

Vlada je omejila rast cen, a problema ni mogla odpraviti

Vlada je ob novi uskladitvi cen goriv posegla v trošarine in druge dajatve, da bi ublažila neposreden udarec za gospodinjstva. Takšen ukrep pomeni, da se podražitev na črpalkah ni v celoti prenesla na potrošnika. Toda politična težava ostaja.

Tudi če država del stroška začasno prevzame nase, voznik na koncu vidi predvsem dražji račun. Ravno zato so goriva v predvolilnem času veliko več kot le tehnično vprašanje regulacije. Postanejo simbol življenjskih stroškov, občutka padca kupne moči in širšega dvoma, ali oblast razmere še obvladuje.

Povezano: Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji pred volitvami razkriva razlike med strankami glede davka na kapitalski dobiček

Politični pritisk je še izrazitejši, ker se volilna kampanja odvija v zahtevnem gospodarskem trenutku. V takem okolju nobena vlada ne more računati, da bodo volivci ločevali med zunanjim geopolitičnim pretresom in domačo odgovornostjo.

Če se dizel podraži, če se višji stroški prevoza prenesejo v dražje storitve in če gospodinjstva hkrati občutijo še višje stroške hrane in ogrevanja, se politično breme zelo hitro prenese na aktualno oblast. Zato je jasno, zakaj skuša vlada omiliti podražitve, čeprav si s tem hkrati zmanjšuje proračunske možnosti za prihodnje ukrepe.

Nafta se je že podražila, pritisk pa ostaja

Glavni problem ne izvira z domačega trga, temveč iz globalnega okolja. Cena nafte Brent je v teh dneh zaradi vojaškega stopnjevanja na Bližnjem vzhodu presegla 119 dolarjev za sod.

Analitiki opozarjajo, da je trg še vedno izpostavljen dodatnim motnjam v oskrbi, predvsem če bi se podaljšala negotovost glede naftne infrastrukture in prevoznih poti v Perzijskem zalivu. To pomeni, da aktualna podražitev v Sloveniji morda ni zadnji premik, temveč zgolj prvi izrazitejši znak širšega energetskega pritiska.

Povezano: Gneča na črpalkah v Ljubljani ni naključje, temveč prvi odziv na dražje gorivo

Takšna rast cen energije ima širše posledice. Ne gre le za gorivo, temveč za celoten stroškovni okvir gospodarstva. Višji stroški transporta, logistike in proizvodnje se postopoma prenašajo v inflacijo. Evropska centralna banka je zato že zvišala inflacijsko napoved za leto 2026 in obenem znižala napoved gospodarske rasti.

To je jasen signal, da energetski pretres vpliva na obrestno politiko, potrošniško zaupanje in vrednotenje finančnih sredstev.

Koliko se bodo goriva podražila

Podražitev goriv v Sloveniji bo v torek najbolj izrazita pri dizlu in kurilnem olju. Cena litra dizla se bo zvišala z 1,528 evra na 1,648 evra, cena litra kurilnega olja pa z 1,159 evra na 1,279 evra. To pomeni, da bosta oba energenta dražja za približno 12 centov na liter.

Manj izrazita bo podražitev bencina, saj se bo cena litra z 1,466 evra zvišala na 1,546 evra, kar pomeni približno 8 centov več. Vlada je ob tem znižala trošarino in dajatev za emisije ogljikovega dioksida na najnižjo dovoljeno raven, s čimer je del podražitve omejila, ni pa je mogla preprečiti.

Kako dražja nafta vpliva na kripto trg

Na kripto trgu je prvi učinek skoraj vedno povezan s previdnostjo. Ko se cena nafte močno zviša, trg to razume kot dodaten inflacijski pritisk. Višja inflacija pomeni večjo možnost, da bodo centralne banke dlje časa vztrajale pri strožjih denarnih pogojih.

To pa ni ugodno okolje za sredstva, katerih rast je močno odvisna od optimizma, likvidnosti in pripravljenosti za tveganje. Bitcoin in Ethereum sta zato v takem obdobju pogosto obravnavana kot del širšega segmenta tveganih naložb, na katere makroekonomski pritiski vplivajo izraziteje.

Povezano: Geopolitične napetosti in kriptovalute vpliv na Bitcoin ter posledice za Slovenijo

Za slovenskega vlagatelja je ta vpliv še bolj jasen in oprijemljiv. Če se podražijo gorivo, prevoz in drugi osnovni stroški, ostane manj denarja za vlaganje v kriptovalute. To ne pomeni nujno množične prodaje, pomeni pa manj sveže likvidnosti na trgu.

V takem okolju altcoini praviloma izgubijo več zaupanja kot Bitcoin, ker vlagatelji ob večji negotovosti raje ostanejo pri večjih in bolj uveljavljenih sredstvih.

Bitcoin lahko pozneje znova pridobi pomembnejšo vlogo

Če bi energetski pritisk trajal dlje časa in bi inflacija ostala povišana, bi se lahko razmere na trgu postopoma spremenile. V takem okolju Bitcoin znova pridobi del pomena kot alternativno sredstvo za ohranjanje vrednosti kapitala. Vendar to praviloma ni prvi odziv trga.

Začetna reakcija vlagateljev je običajno zmanjšanje izpostavljenosti do bolj tveganih naložb. Kapital se najprej preusmeri v bolj stabilne oblike premoženja, šele pozneje pa se lahko deloma vrne v Bitcoin, če se okrepi ocena, da bo inflacijski pritisk vztrajal.

To pomeni, da je kripto trg kratkoročno pogosto pod pritiskom, srednjeročno pa lahko spremeni smer, če vlagatelji presodijo, da se inflacijsko okolje ne bo hitro normaliziralo.

Kaj to pomeni za slovenske vlagatelje

Dražja nafta ne pomeni konca zanimanja za kripto, prinaša pa spremembo v strukturi tega zanimanja. Manj bo možnosti za hitre vstope v bolj tvegane projekte, več pozornosti pa bo usmerjene v Bitcoin, Ethereum in bolj premišljeno upravljanje kapitala.

Istočasno bodo nekateri vlagatelji del sredstev zadržali ob strani, ker bodo želeli najprej videti, kako se bodo po volitvah oblikovali davčni in gospodarski poudarki nove oblasti.

Najbolj verjeten razvoj dogodkov je zato bolj previdno ravnanje vlagateljev. Vlada bo skušala omejiti neposreden udarec za volivce, naftni trg bo še naprej ostal vir negotovosti, kripto trg pa bo na takšno okolje reagiral izraziteje ob vsaki pomembnejši makroekonomski objavi.