V zadnjem času policija obravnava vse več primerov prevar, pri katerih je ključni sprožilec preprost telefonski klic. Storilec nastopi samozavestno, pogosto z obljubo pomoči ali vračila denarja, in sogovorniku predstavi občutek, da je postopek že v teku ter da je treba urediti le še “zadnji korak”. Tak pristop je učinkovit prav zato, ker se zdi hiter, konkreten in časovno nujen, zato ljudje prej sprejmejo odločitev, še preden preverijo informacije.

V dveh ločenih primerih, enem iz hrvaške Istre in drugem iz Slovenije, se je ponovil zelo podoben začetek: oškodovanec je prejel telefonski klic, v katerem mu je neznanec ponudil pomoč ali obljubil, da je bil denar že pripravljen. Nato je sledil korak, ki naj bi bil po besedah klicatelja nujen za izvedbo vračila ali nakazila. V prvem primeru je to pomenilo zaporedna nakazila, v drugem pa predajo bančnih podatkov in PIN številke. Rezultat je bil v obeh primerih enak: denar je izginil, storilec pa je postal nedosegljiv.

Pri takšnih prevarah ni v ospredju tehnologija, ampak pritisk na odločitev. Klicatelj poskuša ustvariti občutek, da je rešitev tik pred vrati, vendar je treba “še nekaj urediti” takoj. Prav ta trenutek je običajno odločilen.

Prevara v Istri: izterjevalec obljubi vračilo po prejšnji prevari, nato pa zahteva nova nakazila

V hrvaški Istri policija preiskuje primer, v katerem je 78-letnik po telefonskem klicu neznanca v več transakcijah nakazal več deset tisoč evrov. Neznanec se je predstavil kot izterjevalec dolgov in trdil, da lahko pomaga vrniti denar, ki ga je oškodovanec v preteklosti že nakazal samooklicani posrednici za kriptovalute.

Povezano: Magnetix (MAG) projekt Andreja Bohinca od vzpona do padca

Namesto vračila so sledila nova nakazila. Pomembna značilnost tega primera je, da ni šlo za enkratno transakcijo, temveč za več nakazil, ki so se seštevala. Ko je postalo jasno, da obljubljenega vračila ne bo, je oškodovanec primer prijavil policiji. Policija okoliščine še preverja in storilca išče.

Takšna izvedba prevare pogosto deluje na principu, da je potreben še en korak, potem pa naj bi bil denar sproščen.S tem se oškodovanca vodi v ponavljajoče se odločitve, kjer vsako novo nakazilo deluje kot domnevno zadnje, v resnici pa samo povečuje škodo.

Prevara v Sloveniji: obljuba o denarju v kripto denarnici in izpraznjen račun

V slovenskem primeru je 78-letnik policiji prijavil, da je z njegovega bančnega računa izginilo 140.000 evrov. Vse se je začelo s telefonskim klicem, v katerem mu je neznanec povedal, da ima v kripto denarnici 17.000 evrov in da mu denar lahko nakaže, vendar za to potrebuje bančne podatke.

Oškodovanec je storilcu posredoval podatke o bančni kartici in tudi PIN številko. Namesto obljubljenega nakazila je sledila zloraba podatkov in izpraznitev računa. Policija je ob tem opozorila, da se osebnih in bančnih podatkov nikoli ne posreduje neznanim osebam ter da se nikomur ne daje dostopa do naprav ali spletnega bančništva.

Ta primer je pomemben zaradi enega zelo jasnega pravila: PIN številke ne potrebuje nihče, ki želi nakazati denar. Ko nekdo zahteva PIN, ne gre za pomoč, ampak za prevzem nadzora.

Kaj je v teh primerih najbolj nevarno

Najbolj nevaren element je, da klicatelj nastopi samozavestno in daje vtis, da vodi postopek, ki je že skoraj zaključen. Pri enem primeru je postopek pomenil nova nakazila, pri drugem pa predajo podatkov. V obeh primerih pa je bistvo enako: storilec potrebuje ali denar ali dostop do računa, zato pogovor usmerja tja, kjer to dobi čim hitreje.

Povezano: Največje kripto napake slovenskih vlagateljev

Drugi problem je, da se pritiska na hitrost. Klicatelj pogosto namiguje, da je treba nekaj urediti takoj, sicer bo “priložnost” izginila. Ta občutek nujnosti zmanjša možnost, da bi oseba mirno preverila informacije, se posvetovala ali preprosto prekinila klic.

Kako se zaščititi pred telefonskimi prevarami

Če nekdo po telefonu obljublja vračilo denarja ali trdi, da vas čaka določen znesek, je najvarneje, da se klic zaključi in da se informacije preveri po uradni poti, brez deljenja podatkov in brez nakazil. Pri bančnih zadevah velja osnovno pravilo: podatkov kartice in PIN številke se ne deli nikomur, ne glede na razlago, ton ali obljube.

Prav tako je pomembno prepoznati stopnjevanje. Če se po prvem koraku pojavi nov pogoj, nato še en in nato še eden, to praviloma ni postopek, ampak način, kako oškodovanca zadržati v pogovoru in ga pripeljati do naslednje napake.