Vojna na Bližnjem vzhodu je znova pokazala, kako hitro se lahko energija spremeni v osrednji makro dejavnik celotnega finančnega trga. Ko cena nafte v zelo kratkem času izrazito naraste, se skoraj samodejno okrepijo tudi skrbi glede inflacije, obrestnih mer in širšega odnosa vlagateljev do tveganja.

Brent je v začetku marca dosegel najvišje ravni po letu 2022, v enem trenutku pa se je cena povzpela celo do 119,50 dolarja za sod. Bitcoin je v tem okolju ostal pod pritiskom, kar potrjuje, da ga trg v takšnih razmerah še vedno obravnava predvsem kot sredstvo, občutljivo na likvidnost in širšo makro sliko.

Vir: LSEG data

Rast cen nafte povečuje pritisk na kripto trg

Na prvi pogled bi lahko kdo sklepal, da geopolitična napetost koristi alternativnim sredstvom, vendar je praksa pogosto precej manj prijazna. Višje cene energije hitro povečajo stroške prevoza, proizvodnje in logistike, s tem pa okrepijo možnost, da bodo centralne banke pri obrestnih merah ostale bolj previdne.

Povezano: Gneča na črpalkah v Ljubljani ni naključje, temveč prvi odziv na dražje gorivo

Prav zato se ob energetskem pretresu običajno okrepijo donosnosti obveznic, ameriški dolar in večja previdnost vlagateljev. V takem okolju Bitcoin praviloma ni obravnavan kot zaščitno sredstvo, temveč ostaja v skupini sredstev, ki ob zaostrovanju makro razmer hitreje izgubijo podporo trga.

Dodatna težava za kripto trg je, da višja cena nafte ne deluje le kot kratkoročen tržni dogodek, ampak kot opozorilo, da bi se lahko inflacijski pritisk ponovno okrepil.

Če trg začne ocenjevati, da bo energija dalj časa ostala draga, se možnosti za bolj sproščeno denarno politiko zmanjšajo. To je za Bitcoin in altcoine neugodno predvsem zato, ker je gibanje njunih cen še vedno močno povezano s pričakovanji glede likvidnosti, obrestnih mer in smeri ameriškega dolarja.

Energetske delnice kažejo, da trg še ne pričakuje dolgotrajne naftne krize

V središču trenutnega tržnega dogajanja ni le rast nafte, temveč tudi razlika med gibanjem surove nafte in delnicami največjih energetskih družb.

Od začetka skupnih ameriških in izraelskih napadov 28. februarja so terminske pogodbe na surovo nafto zrasle za več kot 40 %, medtem ko je iShares Global Energy ETF pridobil le približno 2 %.

Tudi delnice družb, kot so Shell, Exxon, Chevron in BP, so napredovale precej bolj zadržano kot sama nafta, kar kaže, da delniški trg še ne verjame v daljše obdobje izrazito povišanih cen.

Vir: LSEG

To je pomemben signal tudi za Bitcoin. Če bi vlagatelji verjeli, da svet vstopa v daljše obdobje energetskega pretresa, bi bil odziv energetskih delnic precej močnejši. Ker se to ni zgodilo, trg očitno še vedno izhaja iz predpostavke, da je rast cen nafte predvsem posledica trenutnih geopolitičnih napetosti, ne pa začetek novega večmesečnega energetskega cikla.

Za kripto trg to pomeni, da so razmere še vedno zelo občutljive, vendar ne povsem enosmerne. Če se napetosti umirijo, se lahko del sedanjega pritiska hitro obrne tudi v bolj pozitiven odziv digitalnih sredstev.

Kako naftni pretres vpliva na Bitcoin

Bitcoin je v takšnem okolju izpostavljen dvema nasprotnima vplivoma. Po eni strani geopolitična negotovost povečuje zanimanje za alternativne oblike premoženja zunaj klasičnega bančnega sistema. Po drugi strani pa isti pretres povečuje verjetnost, da bodo finančni pogoji ostali zaostreni, kar zmanjšuje pripravljenost vlagateljev za večjo izpostavljenost bolj občutljivim delom trga.

Povezano: Nafta v nekaj urah do 120 dolarjev in nato nazaj proti 100 dolarjev

Dokler nafta ostaja pri povišanih cenah in dokler vztraja negotovost glede Hormuške ožine, bo kripto trg verjetno še naprej močno odvisen od vsake nove makroekonomske informacije, povezane z inflacijo, donosnostmi in odzivom ameriške politike.

Če bodo cene nafte ostale nad 95 dolarjev in če bo trg začel resneje upoštevati možnost daljših motenj v oskrbi, bo to neugodno predvsem za altcoine in bolj špekulativne dele digitalnega trga. Če pa se bo promet skozi Hormuško ožino stabiliziral in bodo strateške rezerve pomagale omejiti pritisk na cene, se lahko razmere izboljšajo tudi pri Bitcoinu.

Trenutno je bistveno predvsem to, da trg še ne verjame v možnost trajnejše energetske krize, temveč še vedno predvideva, da bo pretres časovno omejen.

Trg ob rasti nafte ostaja previden zaradi spomina na leto 2008

Sedanje tržno vedenje pri delu vlagateljev ponuja tudi primerjavo z letom 2008. Takrat je Brent dosegel približno 147 dolarjev za sod, nato pa je po začetku finančne krize sledil izrazit padec pod 40 dolarjev.

Prav ta zgodovinska izkušnja pojasnjuje, zakaj delniški trg danes vsak premik surove nafte navzgor spremlja z večjo previdnostjo.

Visoka spot cena sama po sebi še ne pomeni, da bo sorazmerno zraslo tudi dolgoročno vrednotenje energetskih podjetij.

Vir: LSEG data

Ta zgodovinska lekcija je pomembna tudi za kripto trg. Ko vlagatelji ocenjujejo, ali je pretres začasen ali trajnejši, ne gledajo samo trenutne cene nafte, ampak predvsem strukturo terminskih pogodb, odziv delniškega trga in širše gospodarsko okolje.

Če ocenijo, da gre za kratkotrajen pretres, se lahko pripravljenost za tveganje postopoma vrne tudi v Bitcoin. Če pa začnejo pričakovati resnejše posledice za inflacijo in gospodarsko rast, se lahko pritisk na digitalna sredstva še okrepi.

Hormuška ožina ostaja ključno tveganje za nafto in kripto trg

Temelj zgodbe je Hormuška ožina, ena najpomembnejših energetskih točk na svetu. Motnje v tem območju neposredno vplivajo na prevoz nafte in plina z Bližnjega vzhoda, zato trg tako hitro reagira na vsak nov vojaški ali logistični zaplet.

Povezano: Hormuška ožina draži gorivo in elektriko v Sloveniji

Ob tem so pomembni še trije dejavniki. Prvi je trajanje motenj v oskrbi. Drugi je vpliv sproščanja strateških naftnih rezerv, saj je Mednarodna agencija za energijo napovedala rekordno sprostitev 400 milijonov sodov, od tega 172 milijonov iz ZDA. Tretji pa je odziv centralnih bank, ker bi dalj časa povišana cena energije lahko spremenila pričakovanja glede inflacije in obrestnih mer.

Prav zato je zgodba o nafti trenutno pomembna tudi za Bitcoin. Ne zato, ker bi bila neposredno povezana z blockchainom, ampak zato, ker vpliva na denarni tok, stroške kapitala in pripravljenost finančnega sistema za sprejemanje tveganja.

Če bo energetski pretres kratkotrajen, se lahko pritisk na digitalna sredstva razmeroma hitro zmanjša. Če pa bodo napetosti vztrajale in bo nafta dalj časa ostala na povišanih ravneh, se bo moral tudi kripto trg prilagoditi precej manj ugodnemu makro okolju, kot ga je pričakoval še pred nekaj tedni.