Po zračnih napadih ZDA in Izraela na tarče v Teheranu se je v Iranu zelo hitro spremenilo vedenje na kripto trgu. V prvih minutah po začetku napadov so se dvigi s ključne iranske kripto platforme povečali za več kot 700% in presegli 500.000 dolarjev. Kasneje istega dne so odtoki v eni uri dosegli približno 2,89 milijona dolarjev.

V nekaj dneh po dogodku je skupni odtok z iranskih kripto platform dosegel približno 10,3 milijona dolarjev. V prvi uri po začetku napadov je bilo zabeleženih več kot 2 milijona dolarjev odtokov. Te številke so pomembne zato, ker merijo takojšen odziv uporabnikov, ko se varnostno okolje nenadoma poslabša in ko se poveča potreba po likvidnosti ali po premiku sredstev iz lokalnega okolja.

Zakaj se kripto tokovi v krizi premaknejo hitreje kot bančne poti

V državah, kjer so mednarodne finančne poti omejene, kripto pogosto deluje kot hitrejša alternativa klasičnim nakazilom. Iran je zaradi sankcij in omejitev poslovanja s tujino tipičen primer okolja, kjer lahko kripto infrastruktura omogoča prenos vrednosti mimo počasnih ali omejenih bančnih poti. Ko se zgodi vojaški dogodek, se ta prednost pokaže takoj, ker uporabniki lahko reagirajo v minutah.

Povezano: Trump in Iran: od pogajanj do napadov in vpliva na kripto trg

Vendar je pri Iranu prišlo do ključnega preobrata, ki je pogosto spregledan. Kripto transakcije so odvisne od internetne povezljivosti. Po začetku konflikta je bila iranska internetna povezljivost ocenjena kot približno 99% nižja, kar je v praksi pomenilo, da je sposobnost uporabnikov za upravljanje dvigov, potrjevanje prijav in prenos sredstev močno padla. Zato so se odtoki po začetnem skoku pozneje zmanjšali, ne nujno zato, ker bi potreba izginila, temveč zato, ker je infrastruktura omejila izvedbo.

Kam so se premaknila kripto sredstva

Analiza transakcij na blockchainu je pokazala, da je bil del sredstev poslan na tuje kripto platforme. V takšnih razmerah je to logičen premik, saj tuje platforme običajno pomenijo več likvidnosti in širše možnosti upravljanja sredstev. 

Del uporabnikov lahko deluje iz previdnosti in želi sredstva premakniti v okolje, ki se zdi stabilnejše. Drugi del lahko zgolj prilagodi likvidnost zaradi kratkoročnih potreb. Tretji element je vpliv omejitev interneta, saj se lahko zaporedje dvigov začne, nato pa se ustavi zaradi slabše povezljivosti. 

Zakaj je Nobitex v središču zgodbe

Platforma Nobitex, na kateri so bili premiki najbolj izraziti, ima osrednjo vlogo na domačem trgu. Gre za največjo iransko kripto platformo, ki naj bi obvladovala približno 87% domačega kripto transakcijskega obsega. Leta 2025 je po navedenih podatkih obdelala približno 7,2 milijarde dolarjev trgovanja in presegla 11 milijonov uporabnikov. Ko se tokovi premikajo na takšni platformi, to pomeni širši odziv trga, ne le dejavnost ozke skupine.

Vir: Elliptic

V ozadju je tudi stanje v iranskem finančnem sektorju, kjer so bile izpostavljene težave z bankami in velikimi izgubami. V takšnem okolju del uporabnikov začne uporabljati alternativne načine hrambe in prenosa vrednosti, zato kripto infrastruktura v kriznih trenutkih dobi večjo težo. To ne pomeni, da so tveganja manjša, temveč da se del odločitev prenese v sistem, kjer so prenosi lahko hitrejši, obenem pa so varnostna in operativna tveganja pogosto večja.

Povezano: Nafta pri 100 dolarjev za sod: kaj to pomeni za Bitcoin

Pomembna je tudi informacija, da je bila platforma v preteklosti tarča vdora v višini 81 milijonov dolarjev. To je pomembno, ker pokaže, da se tveganje ne izgubi, temveč se spremeni. Uporabniki lahko zmanjšajo izpostavljenost bančnim omejitvam, vendar se hkrati izpostavijo drugim vrstam tveganj, kot so kibernetski incidenti ali omejitve dostopa.

Kaj ta dogodek pomeni za kripto trg v kriznih razmerah

Ta primer kaže, da kripto infrastruktura v kriznih trenutkih omogoča zelo hiter odziv, kar se vidi v skoku odtokov za več kot 700% v nekaj minutah in v skoraj 3 milijonih dolarjev v eni uri. Hkrati pa primer pokaže, kako omejujoča je lahko šibka povezljivost, saj je padec internetne dostopnosti za približno 99% bistveno zmanjšal zmožnost nadaljnjih prenosov.

Pri takšnih dogodkih je smiselno spremljati, kako se sredstva dejansko premikajo, ne le političnih izjav. Najprej se običajno pojavi hitro zaporedje dvigov in prenosov, ker uporabniki želijo povečati nadzor nad likvidnostjo. Nato lahko omejitve infrastrukture močno zmanjšajo obseg transakcij, tudi če se potreba po prenosu ne zmanjša. V nadaljevanju pride v ospredje operativno tveganje, varnost računov, dostopnost interneta in sposobnost platform, da obdržijo delovanje pod pritiskom.

V Iranu so se ti koraki pokazali v zelo kratkem času, zato je primer uporaben za razumevanje, kako kripto deluje, ko se klasične finančne poti zaostrijo in ko se hkrati poslabša digitalna povezljivost, brez katere transakcije ne morejo potekati.