Slovenija tudi v letu 2026 ne bo obdavčila dobičkov iz kriptovalut. Čeprav je vlada že poleti potrdila predlog zakona o 25-odstotni obdavčitvi kriptosredstev, se je zakonodajni postopek znova ustavil. Obravnava zakona je bila umaknjena z decembrske seje državnega zbora, kar pomeni, da davek ne more začeti veljati 1. januarja 2026, kot je bilo sprva predvideno. Ob upoštevanju bližajočih se parlamentarnih volitev se vse pogosteje omenja leto 2027 kot najzgodnejši realističen datum morebitne uveljavitve.

Ta odločitev Slovenijo znova postavlja na zemljevid držav, kjer trgovanje s kriptovalutami za fizične osebe ostaja neobdavčeno. V času, ko številne evropske države že uvajajo ali zaostrujejo davčna pravila za digitalna sredstva, Slovenija vsaj začasno ohranja status t. i. kripto oaze. A hkrati postaja jasno, da to stanje ni trajno, temveč rezultat političnih in zakonodajnih zastojev.

Zakon umaknjen z dnevnega reda, jasne časovnice ni

Kolegij predsednice državnega zbora je na pobudo Gibanja Svoboda odločil, da se predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev umakne z dnevnega reda decembrske seje. Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je ob tem poudarila, da so v času javne razprave prejeli veliko pripomb, ki jih je treba temeljito preučiti, saj gre za zakon, ki prvič sistemsko ureja področje kriptosredstev.

Po njenih besedah se s takšnim zakonom ne želijo prenagliti. Čeprav možnost izredne seje ni bila povsem izključena, iz izjav predstavnikov koalicije izhaja, da konkretne časovnice za nadaljevanje obravnave ni. Glede na to, da Slovenijo v letu 2026 čakajo parlamentarne volitve, številni analitiki ocenjujejo, da so možnosti za sprejem zakona v tem mandatu zelo omejene.

Takšen razplet ni presenečenje. Podobno se je zgodilo že v prejšnjem mandatu, ko je bil zakon o obdavčitvi virtualnih valut prav tako umaknjen zaradi številnih pripomb in neusklajenosti. Vse to kaže, da gre za politično in strokovno izjemno občutljivo temo, pri kateri konsenz ni samoumeven.

Kaj je predvideval zakon o obdavčitvi kriptosredstev

Predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, je predvideval 25-odstotno obdavčitev dobička, ki bi ga fizične osebe ustvarile z odsvojitvijo kriptovalut. Davčna osnova bi bila razlika med prodajno in nabavno vrednostjo kriptosredstev, dosežena v posameznem davčnem letu.

Zakon je bil zasnovan po vzoru obdavčitve kratkoročnih kapitalskih dobičkov in naj bi po navedbah ministrstva zagotovil večjo pravičnost v davčnem sistemu. Izhodišče je bilo jasno: primerljivi dohodki naj bi bili tudi približno enako obdavčeni, ne glede na to, ali izvirajo iz delnic, izvedenih finančnih instrumentov ali kriptovalut.

Kaj bi se štelo kot obdavčljiv dogodek

Kot obdavčljiva odsvojitev bi se šteli prodaja kriptovalute za fiat valuto, uporaba kriptovalut za plačilo blaga ali storitev ter prenos kriptosredstev na drugo osebo. Pomembno pa je, da zakon ni predvideval obdavčitve menjave ene kriptovalute za drugo niti prenosov med denarnicami istega lastnika.

Če bi zakon začel veljati 1. januarja 2026, bi se kot nabavna vrednost za kriptovalute, pridobljene pred tem datumom, štela njihova vrednost na dan začetka veljavnosti zakona. Ta t. i. “reset” nabavne vrednosti je bil eden pomembnejših tehničnih elementov predloga.

Davčna prijava, evidence in kazni – če bi zakon veljal

Zakon je predvideval, da bi morali imetniki kriptovalut sami voditi natančne evidence o vseh pridobitvah in odsvojitvah kriptosredstev. Na podlagi teh evidenc bi morali vsako leto pripraviti davčni obračun in ga predložiti finančni upravi.

V določenih različicah predloga je bila predvidena tudi obveznost prijave začetnega stanja kriptosredstev do vnaprej določenega roka. Če zavezanec tega ne bi storil in bi FURS kasneje ugotovil nepravilnosti, bi bil obdavčen celotni prihodek od prodaje, ne le ustvarjen dobiček. Poleg tega bi mu lahko bila izrečena globa v razponu od 400 do 5.000 evrov.

Prav ta kombinacija administrativnih zahtev in potencialno visokih sankcij je bila pogosto izpostavljena kot ena bolj problematičnih točk predloga.

Ministrstvo za finance pri predlogu vztraja

Kljub političnemu zastoju na Ministrstvu za finance vztrajajo pri svojem stališču. Po njihovem mnenju je ureditev obdavčitve kriptosredstev nujna za dolgoročno stabilnost in preglednost davčnega sistema. Minister za finance Klemen Boštjančič je večkrat poudaril, da je cilj zakona ustvariti predvidljivo in spodbudno okolje za razvoj trga kriptosredstev, ob hkratnem upoštevanju potreb javnih financ.

Po nekaterih ocenah bi lahko država z obdavčitvijo kripto dobičkov letno zbrala okoli 25 milijonov evrov, kar dodatno pojasnjuje interes države za ureditev tega področja.

Kritike: strožja obravnava kot pri delnicah

Ena osrednjih kritik predloga zakona je bila primerjava z obdavčitvijo vrednostnih papirjev. Pri delnicah se davčna stopnja z leti imetništva postopno znižuje in po 15 letih povsem izgine. Predlog kripto davka takšnega mehanizma ni vseboval, kar bi pomenilo strožjo obravnavo kriptovalut v primerjavi z delnicami.

Kritiki so pogosto izpostavljali tudi primer Hrvaške, kjer je davek na kriptovalute nižji, približno 12-odstoten, obenem pa dolgoročne naložbe uživajo ugodnejšo davčno obravnavo. Po njihovem mnenju bi lahko previsoka davčna stopnja v Sloveniji zmanjšala konkurenčnost in spodbudila selitev kapitala v tujino.

Alternativni predlogi in pomanjkanje soglasja

Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila alternativni predlog, ki je predvideval 5-odstotni davek in oprostitev do 10.000 evrov letnih unovčenj kriptosredstev. Ta predlog ni dobil podpore koalicije, kar jasno kaže na razhajanja glede tega, kako naj bi bila obdavčitev sploh urejena.

Podobni zapleti so se pojavili že v preteklosti, kar kaže, da problem ni zgolj v višini davčne stopnje, temveč v širšem vprašanju, kako kriptovalute umestiti v obstoječi davčni sistem.

Kaj zamik pomeni za vlagatelje

Za vlagatelje je trenutno sporočilo jasno: v letu 2026 dobički iz kriptovalut ostajajo neobdavčeni, če trgovanje ni opredeljeno kot dejavnost. Finančna uprava Republike Slovenije še naprej obdavčuje le primere, kjer presodi, da gre za redno, organizirano dejavnost z namenom ustvarjanja dohodka.

Slovenija tako vsaj začasno ohranja status ene bolj kriptovalutam prijaznih držav v Evropi. Visoka stopnja lastništva kriptovalut med prebivalstvom to potrjuje, hkrati pa kaže na to, zakaj je razprava o obdavčitvi tako občutljiva.

Slovenija kot kripto oaza – začasno stanje

Prestavitev zakona nedvomno razveseljuje vlagatelje, vendar hkrati odpira vprašanja o dolgoročni davčni politiki. Evropska unija spodbuja države članice k ureditvi tega področja, dodatno pa se v letu 2026 začenja uporabljati evropski sistem poročanja o kriptotransakcijah, kar bo povečalo preglednost in pritisk na nacionalne zakonodaje.

Slovenija tako ostaja kripto oaza vsaj do leta 2027, vendar politična realnost kaže, da je uvedba davka prej vprašanje časa kot načela. Ključno vprašanje ostaja, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo obdavčitev kriptovalut dejansko uvedena.