Slovenska politika je naredila pomemben korak na področju digitalnih financ. Poslanci so podprli predlog zakona, ki uvaja obdavčitev kriptovalut v Sloveniji z enotno davčno stopnjo 25 odstotkov, s čimer se odpira pot k prvi sistemski ureditvi tega področja. Če bo zakon sprejet, bo začel veljati leta 2026 in bo bistveno spremenil način, kako bodo vlagatelji, podjetja in država obravnavali dobičke iz kriptosredstev.

Gre za odločitev, ki ne odpira zgolj političnih razprav, temveč tudi zelo konkretna vprašanja: kdo bo obdavčen, kako bo potekala davčna prijava, kakšne evidence bo treba voditi in ali Slovenija s tem tvega izgubo konkurenčnosti v primerjavi s tujino.

Kako je obdavčitev kriptovalut v Sloveniji urejena danes

Do zdaj je bila obdavčitev kriptovalut v Sloveniji ena bolj nejasnih v Evropski uniji. Fizične osebe praviloma niso plačevale davka na dobiček iz kriptovalut, če trgovanje ni predstavljalo opravljanja dejavnosti. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je kriptovalute obravnavala kot posebno obliko premoženja, pri čemer je obdavčitev nastopila predvsem v primerih, ko je šlo za redno, organizirano in kontinuirano ustvarjanje dobičkov.

Takšna ureditev je povzročala precej negotovosti. Meja med občasnim vlagateljem in dejavnostjo ni bila vedno jasna, kar je v praksi pomenilo različno obravnavo podobnih primerov. Prav ta pravna sivina je eden glavnih razlogov, da se država zdaj odloča za jasnejšo zakonsko ureditev.

Kot smo že pisali v članku o davkih in regulaciji kriptovalut v Sloveniji, je Slovenija dolgo časa zaostajala za drugimi državami EU pri sistemski obravnavi digitalnih sredstev.

Kaj prinaša novi zakon o obdavčitvi kriptosredstev

Predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev je pripravilo Ministrstvo za finance. Ključna novost je uvedba enotne 25-odstotne davčne stopnje, ki bo veljala za dobičke iz kriptovalut, podobno kot za kratkoročne kapitalske dobičke pri drugih oblikah naložb.

Kaj se bo obdavčevalo in kaj ne

Davčna osnova bo letni neto dobiček, kar pomeni razliko med skupno vrednostjo prodaj in nakupov kriptosredstev v posameznem davčnem letu. Pomembno je, da se ne bodo obdavčevale posamezne transakcije, temveč končni letni rezultat.

Zakon predvideva tudi pomembne izjeme. Menjava ene kriptovalute za drugo ne bo štela kot obdavčljiva odsvojitev, prav tako ne prenos sredstev med lastnimi denarnicami. Davek bo nastopil predvsem ob prodaji kriptovalut v fiat valuto ali ob uporabi kripta za plačilo blaga in storitev.

Po besedah državne sekretarke Katje Božič je cilj zakona poenotenje obravnave različnih vrst naložb in zmanjšanje razlik med tradicionalnimi finančnimi produkti ter sodobnimi digitalnimi sredstvi.

Kako bo potekala davčna prijava kripto dobičkov

Nova ureditev bo za vlagatelje pomenila tudi več administrativnih obveznosti. Posamezniki bodo morali sami voditi natančne evidence o svojih kriptotransakcijah, vključno z datumi nakupov in prodaj, vrednostmi ob pridobitvi in odsvojitvi ter skupnim letnim rezultatom.

Davčno napoved bo treba oddati do 31. maja za preteklo davčno leto. Prijava bo potekala prek sistema eDavki, kjer bodo zavezanci oddali obračun davka od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.

Uradni kanali za prijavo in informacije:

• Portal eDavki: https://edavki.durs.si
• Finančna uprava RS (FURS): https://www.fu.gov.si

Zakon predvideva tudi obveznost prijave stanja kriptosredstev na dan uveljavitve zakona, kar je sprožilo pomisleke glede zasebnosti in zaupanja v sistem. Prav ta del bo po mnenju številnih strokovnjakov še predmet razprav in morebitnih dopolnitev.

Razdeljena politična mnenja o davku na kriptovalute

Medtem ko koalicija zakon večinoma podpira, opozicija opozarja na možne negativne posledice. V SDS menijo, da bo 25-odstotni davek udarec za domače inovatorje in spodbuda za selitev kapitala v tujino. Podobna opozorila prihajajo tudi iz NSi, kjer poudarjajo tveganje zaviranja tehnološkega razvoja.

V manjših poslanskih skupinah so izpostavili, da zakon sicer naslavlja realen problem, vendar bi lahko v praksi povzročil več škode kot koristi, zlasti za kripto start-upe in mlada tehnološka podjetja.

Argumenti koalicije in širši regulatorni kontekst

V Levici, SD in Svobodi poudarjajo, da Slovenija ne more več ignorirati dejstva, da kriptovalute postajajo pomemben del finančnega sistema. Po njihovem mnenju trenutna neurejenost omogoča špekulacije in zmanjšuje občutek davčne pravičnosti.

Hkrati opozarjajo, da se EU vse bolj pomika proti enotni regulaciji digitalnih sredstev, tudi v okviru uredbe MiCA. Slovenija naj bi s tem zakonom naredila prvi korak k uskladitvi z evropskimi trendi.

Primerjava obdavčitve kriptovalut v Sloveniji in tujini

Primerjava s tujino je eden ključnih argumentov v razpravi. Na Hrvaškem je obdavčitev kripto dobičkov nižja, okoli 10 odstotkov, v Avstriji pa je efektivna obremenitev praviloma manjša. Nemčija dobičkov iz kriptovalut sploh ne obdavčuje, če jih vlagatelj drži več kot eno leto.

Nasprotniki zakona opozarjajo, da bi lahko 25-odstotna stopnja Slovenijo postavila v manj konkurenčen položaj, zagovorniki pa poudarjajo, da popolna davčna oaza dolgoročno ni realna možnost.

Kaj nova obdavčitev pomeni za vlagatelje in gospodarstvo

Za nekatere vlagatelje bo nova ureditev prinesla večjo pravno varnost in jasna pravila igre. Za druge pomeni konec obdobja relativne davčne svobode in začetek strožje fiskalne obravnave digitalnih sredstev. Država lahko pričakuje večje proračunske prilive, hkrati pa tvega, da del kapitala poišče ugodnejše okolje v tujini.

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji se tako vse bolj kaže kot ena ključnih tem prihodnjih let. Slovenija potrebuje urejeno zakonodajo na področju digitalnih financ, vprašanje pa ostaja, ali bo predlagana rešitev dolgoročno prinesla stabilnost, pravičnost in konkurenčnost.