V tretjem četrtletju 2025 je bitcoin znova pokazal, zakaj ostaja referenca celotnega trga digitalnih sredstev. Število naslovov, katerih stanje presega milijon ameriških dolarjev, je doseglo približno 190.200 denarnic. To pomeni, da je v treh mesecih nastalo 7872 novih milijonarskih naslovov oziroma v povprečju 86 na dan. Čeprav tempo ne dosega rekordnega leta 2024, analitiki tokratni porast razumejo kot utrjevanje zaupanja in manj kot lov na hitro rast.

Od tresenja v Q1 do bolj umirjenega trenda

Začetek 2025 je bil vse prej kot miren: število milijonarskih naslovov je v prvem četrtletju upadlo za skoraj 14.000, saj je cena BTC začasno zdrsnila pod območje 55.000 USD. V nadaljevanju leta pa so se razmere obrnile. Na preobrat so vplivali predvsem:

– institucionalni prilivi (posebej prek spot ETF-jev),

– manj agresivna pričakovanja glede obrestnih mer v ZDA,

– postopna normalizacija razpoloženja po spomladanski volatilnosti.

Sedanja rast je strukturna. Ni rezultat enkratnega sunkovitega premika, temveč kopičenja pozicij pri vlagateljih, ki razmišljajo večletno – tudi v Sloveniji, kjer zanimanje za digitalna sredstva med podjetniki in posamezniki ponovno narašča.

Kdo dejansko polni milijonarske denarnice?

Sestava novih »milijonarjev« je drugačna kot pred leti. Danes jih pogosteje predstavljajo:

– institucije (vzajemni skladi, pokojninski skladi, družinske pisarne),

– podjetja, ki del trezorja hranijo v Bitcoinu,

– premožnejši posamezniki, ki Bitcoin uporabljajo kot zaščito pred inflacijo in valutnimi šoki.

Regijsko izstopajo ZDA, Švica, Singapur in ZAE, a tudi Evropa in Slovenija pospešujeta. Uveljavitev evropske regulative MiCA je omogočila jasnejši pravni okvir, kar slovenskim vlagateljem in podjetjem, ki delujejo na področju kripto tehnologije, omogoča varnejši in bolj predvidljiv dostop do trga.

Število denarnic ni enako številu ljudi

Denarnica ni enako oseba. Posameznik ali institucija lahko uporablja več naslovov. Kljub temu je metrika uporabna – kaže koncentracijo visokovrednih imetij in smer trenda. Ko takšne denarnice v obdobju povečane nihajnosti ne razprodajajo, ampak povečujejo pozicije, dobimo signal, da trg zori in da prevladuje narativ dolgoročnega hranilca vrednosti.
Tudi v Sloveniji opažamo podoben trend: manj dnevnega trgovanja, več dolgoročnega shranjevanja, kar potrjuje zrelost domače kripto skupnosti.

ETF-ji so naredili več kot le olajšali nakup

Po uvedbi spot Bitcoin ETF-jev (ZDA) se je zgodilo dvoje:

– povečala se je likvidnost – vstop in izstop iz pozicij je lažji, z manjšimi razmiki,

– znižala se je operativna kompleksnost – institucije ne potrebujejo lastne skrbništvene infrastrukture za neposreden BTC.

Skupni učinek je več zaupanja in vstop profilov, ki so bili doslej zadržani zaradi operativnih, pravnih ali reputacijskih zadržkov. Ta val zaupanja se kaže tudi v Evropi – vključno s Slovenijo, kjer vlagatelji vse pogosteje uporabljajo licencirane evropske posrednike in bančne partnerje, namesto nereguliranih platform izven EU.

Inflacija, kapitalni tokovi in kriza zaupanja v fiat

Rast števila milijonarskih naslovov je tudi ogledalo makra:

– v državah z visoko inflacijo in kapitalskimi omejitvami ljudje iščejo izhod v globalna, odporna sredstva,

– v razvitih finančnih središčih pa Bitcoin postaja strategična diverzifikacija, ki ni povsem korelirana z delnicami in obveznicami.

Tudi slovenski vlagatelji se vse pogosteje zavedajo, da tradicionalni finančni sistem ponuja omejene oblike zaščite pred valutnim tveganjem in inflacijo. Zato Bitcoin ni več le tehnološki eksperiment, temveč resna alternativa.

Dvorezni meč, ki ga velja razumeti

Več milijonarskih denarnic pomeni več kapitala v BTC, toda tudi večjo koncentracijo. To lahko:

– zmanjša kratkoročno ponudbo (HODL), kar pri presežku povpraševanja krepi ceno,

– v fazah razbremenjevanja pa poveča volatilnost (ko veliki subjekti premikajo sredstva).

Toda prav institucije tipično ne lovijo dnevnih skokov. Njihovi cilji so likvidnost, skladnost in dolgoročni donos, kar praviloma deluje stabilizacijsko – tudi v državah, kot je Slovenija, kjer so vlagatelji tradicionalno bolj previdni, a vse bolj informirani.

Kaj se lahko nauči manjši vlagatelj

Tri praktične lekcije iz »86 milijonarjev na dan«:

– Čas na trgu premaga lovljenje časa

Največji skoki pogosto pridejo po dolgih akumulacijskih fazah. Redno, disciplinirano investiranje premaga poskuse iskanja dna in vrha.

– Razumevanje tveganj je naložba sama po sebi

Skrbništvo, varnost ključev, izbor posrednikov in davčna skladnost – teme, ki jih v Sloveniji še vedno veliko vlagateljev podcenjuje, čeprav prav tu tiči največja razlika med uspehom in izgubo.

– Diversifikacija ostaja kraljica

Bitcoin je hranilec vrednosti, a to ne pomeni, da mora biti edina naložba. Pametna razpršitev in jasen cilj zmanjšata stres v obdobjih korekcij.

Kaj pomeni trenutna dinamika za naslednja četrtletja

Če je merilo vedenje velikih imetnikov, potem kombinacija rastočih HODL naslovov, ETF-prilivov in institucionalne normalizacije nakazuje bolj zrel cikel kot v preteklih bikovskih obdobjih.

Za Slovenijo to pomeni večjo možnost vključevanja domačih vlagateljev v globalne tokove, ob hkratni zaščiti, ki jo prinaša MiCA regulativa in večja transparentnost ponudnikov.

Številke povedo del zgodbe, navade vlagateljev pa njen smisel

86 novih bitcoin milijonarjev na dan ni zgolj bombastičen naslov.

Bitcoin prehaja iz niše v infrastrukturo – iz špekulacije v strategijo varovanja vrednosti. Število visokovrednih denarnic raste, ker se krepi zaupanje v protokol, v omejeno ponudbo in v globalno dostopnost brez posrednikov.

Za slovenskega bralca je ključno razumevanje, da ta dinamika ni oddaljena od našega okolja. Slovenija je bila ena prvih držav v EU, ki je priznala potencial blockchain tehnologije in spodbudila nastanek domačih projektov, kot so Bitstamp, Eligma in OriginTrail.

To kaže, da smo kot trg majhni, a izjemno agilni in pripravljeni na spremembe, ki prihajajo.

To ni konec volatilnosti. Je pa jasen znak, da se igra odvija na višji ravni zrelosti – in da nagrajuje tiste, ki razumejo, kaj v resnici kupujejo.

Ne le žetona, temveč del infrastrukture prihodnjega finančnega sistema.