Omejena ponudba še ne pomeni samodejne zaščite pred inflacijo. Pomeni predvsem to, da je pri Bitcoinu vnaprej jasno, koliko enot lahko nastane in po kakšnem tempu nastajajo nove. Vprašanje, ali se zato tudi dejansko vede kot zaščita pred rastjo cen, pa ni tako enostavno.

Kaj je pomembno vedeti

Bitcoin se z zlatom primerja predvsem zaradi omejene ponudbe in zaradi tega, ker ni vezan na centralno institucijo, ki bi lahko po svoji presoji povečevala količino enot v obtoku. To mu daje lastnost redkosti, ki je pomembna v razpravah o inflaciji. Vendar omejena ponudba še ne pomeni, da se bo Bitcoin v vsakem obdobju vedel kot zanesljiva zaščita pred rastjo cen. V določenih okoliščinah lahko pokaže takšne lastnosti, v drugih pa se vede bolj kot sredstvo, ki je občutljivo na širše razmere na finančnih trgih. Zato je primerjava z digitalnim zlatom deloma utemeljena, ni pa dovolj natančna, da bi veljala brez omejitev.

Kaj pomeni, da je nekaj zaščita pred inflacijo?

Zaščita pred inflacijo pomeni, da sredstvo ohranja vrednost ali se krepi v času, ko se kupna moč denarja zmanjšuje. Če cene blaga in storitev rastejo, je logično pričakovanje, da bo zaščitno sredstvo pomagalo ohraniti realno vrednost premoženja.

Pri Bitcoinu ta razlaga izhaja iz omejene ponudbe. Ker skupna količina enot ne raste po sprotnih odločitvah institucij, se pogosto sklepa, da je Bitcoin manj izpostavljen razvrednotenju kot klasičen denar. Vendar zaščita pred inflacijo ni odvisna samo od pravil sistema. Pomembno je tudi, kako trg Bitcoin dejansko vrednoti in kako se nanj odziva v obdobjih rasti cen.

Tukaj se pokaže bistvena razlika. Omejena ponudba je lastnost sistema. Zaščita pred inflacijo pa je tržna lastnost, ki se mora pokazati v dejanskem vedenju cene. 

Zakaj se Bitcoin primerja z zlatom?

Primerjava z zlatom temelji predvsem na redkosti. Pri zlatu je količina omejena zaradi naravnih omejitev pridobivanja. Pri Bitcoinu pa je omejena s pravili omrežja. V obeh primerih obstaja ideja, da gre za sredstvo, katerega ponudba ni prosto prilagodljiva.

Drugi razlog za primerjavo je neodvisnost od centralnega upravljanja. Bitcoin ni valuta, ki bi jo vodila centralna banka, zato se ga pogosto predstavlja kot alternativo sistemu, kjer se denarna ponudba lahko spreminja glede na politične ali gospodarske cilje.

Vendar podobnost ni popolna. Zlato ima dolgo zgodovino kot hranilec vrednosti in kot sredstvo, ki ga finančni trgi poznajo stoletja. Bitcoin je bistveno mlajši, njegovo tržno vedenje pa je veliko manj stabilno. To pomeni, da ima primerjava določeno logiko, vendar ne pomeni, da Bitcoin v vseh razmerah prevzame isto vlogo kot zlato.

Kje je glavna razlika med Bitcoinom in zlatom?

Največja razlika je v obnašanju ob negotovosti. Zlato se pogosto dojema kot obrambno sredstvo v obdobjih finančnega stresa. Bitcoin pa se v takih obdobjih ne odzove vedno enako. Včasih lahko pridobi, drugič pa se skupaj z drugimi bolj tveganimi sredstvi znajde pod pritiskom.

To je pomembno zato, ker zaščita pred inflacijo in sredstvo za zaščito v obdobjih negotovosti nista ista stvar. Sredstvo je lahko v nekaterih okoliščinah zanimivo zaradi omejene ponudbe, vendar to še ne pomeni, da bo v vsakem obdobju negotovosti delovalo obrambno.

Kaj kažejo raziskave?

Raziskave ne dajejo enotnega odgovora, da je Bitcoin vedno in povsod zanesljiva zaščita pred inflacijo. Del ugotovitev kaže, da se lahko v določenih obdobjih na inflacijske šoke odzove na način, ki spominja na zaščitno sredstvo. To pomeni, da lahko ob določenih inflacijskih pritiskih pokaže lastnosti, zaradi katerih ga trg obravnava podobno kot zlato.

Po drugi strani pa raziskave opozarjajo, da ta vloga ni stalna. Učinek je odvisen od obdobja, od vrste inflacijskega pritiska in od širšega tržnega okolja. V praksi to pomeni, da Bitcoin ni enostavno sredstvo, ki bi ga bilo mogoče brez dodatne razlage označiti za zaščito pred inflacijo v vsakem trenutku.

Kaj to pomeni?

Najbolj je pomembno ločiti med zasnovo Bitcoina in obnašanjem njegove cene. Bitcoin je res omejen po ponudbi. To je temeljna lastnost sistema. Toda iz te lastnosti še ne izhaja samodejno, da bo njegova cena vedno sledila logiki zaščite pred inflacijo.

Vrednost se oblikuje na trgu. Na to vplivajo pričakovanja vlagateljev, širše razmere na finančnih trgih, likvidnost, občutek tveganja in makroekonomsko okolje. To pomeni, da je lahko Bitcoin v nekem obdobju zanimiv prav zaradi svoje omejene ponudbe, v drugem obdobju pa se lahko obnaša precej bolj nepredvidljivo.

Bitcoin ima lastnosti, zaradi katerih ga je mogoče razumeti kot sredstvo redkosti. Zaradi tega je primerjava z digitalnim zlatom deloma smiselna. Ni pa dovolj, da bi že sama po sebi pomenila dokaz, da Bitcoin vedno deluje kot zaščita pred inflacijo.

Tveganja in pogoste napake

Najpogostejša napaka je preveč poenostavljen sklep, da omejena ponudba pomeni varno vrednost. To ne drži. Omejena ponudba pomeni predvsem predvidljivost glede nastajanja novih enot. Ne pomeni pa, da bo tržna vrednost zaradi tega nujno stabilna.

Druga napaka je dobesedno razumevanje izraza digitalno zlato. Ta izraz je uporaben kot okvir, ne pa kot popoln opis. Če se ga uporablja brez dodatne razlage, hitro ustvari napačno predstavo, da sta Bitcoin in zlato skoraj enaka po funkciji. 

Praktičen primer

Predstavljena je situacija, v kateri inflacija raste hitreje od pričakovanj. Del trga lahko takšno okolje razume kot signal, da so sredstva z omejeno ponudbo privlačnejša. V tem primeru lahko Bitcoin pridobi in se vede v smeri, ki podpira primerjavo z digitalnim zlatom.

Zdaj pa druga situacija. Inflacija ostane visoka, hkrati pa se poveča širša finančna negotovost. Vlagatelji zmanjšujejo izpostavljenost bolj tveganim sredstvom in iščejo večjo likvidnost. V takem okolju lahko Bitcoin izgubi, čeprav je njegova ponudba še vedno omejena in inflacija še vedno visoka.

Prav ta razlika pokaže bistvo. Ni dovolj pogledati le eno lastnost sistema. Vedno je potrebno gledati tudi širše tržno okolje.

Kaj spremljati naprej

Po razumevanju te teme je koristno spremljati razliko med inflacijo, inflacijskimi pričakovanji in širšo finančno negotovostjo. Ti pojmi so povezani, vendar niso enaki, zato tudi ne vplivajo na Bitcoin vedno na isti način.

Pomembno je razumeti tudi omejeno ponudbo, mehanizem zmanjševanja nagrade in širšo ekonomiko omrežja.