Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji se pred volitvami znova postavlja med pomembnejša gospodarska in politična vprašanja. Po umiku predloga 25-% davka na dobiček od kripto sredstev je postalo jasno, da razprava ni zaključena, ampak se šele zares začenja.

Povezano: Davek na kriptovalute ponovno odložen: Slovenija ostaja kripto oaza vsaj do leta 2027

Politične stranke namreč ne odgovarjajo le na vprašanje, ali bi obdavčile kriptovalute, temveč tudi, kako bi spreminjale davek na kapitalski dobiček in na kakšen način bi krepile slovenski kapitalski trg v povezavi z evropskim enotnim trgom kapitala.

Prav zato je smiselno stališča brati celostno. Posamezna stranka se pri kriptu praviloma ne opredeljuje ločeno od tega, kako razume kapital, vlagatelje, podjetja in vlogo države v gospodarstvu. Nekatere zagovarjajo nižje davke in manj birokracije, druge poudarjajo pravičnost in širšo davčno reformo, tretje pa pri vprašanju digitalnih sredstev vidijo predvsem potrebo po natančnejšem nadzoru.

Gibanje Svoboda

V Gibanju Svoboda podpirajo obdavčitev kriptovalut, saj menijo, da morajo biti različne oblike finančnih naložb obravnavane bolj enakovredno. Njihovo izhodišče je, da so bila kriptosredstva v določenih primerih doslej v ugodnejšem položaju od drugih oblik kapitala.

Zato napovedujejo, da bi v prihodnjem mandatu prenovili že pripravljen predlog in oblikovali model, ki bi bil prijaznejši do dolgoročnih naložb, brez naknadne obdavčitve in z obveznostjo prijave šele ob davčno relevantni odsvojitvi. Pomemben poudarek dajejo tudi zasebnosti imetnikov ter možnosti meje, pod katero poročanje ne bi bilo potrebno.

Davek na kapitalski dobiček

Pri davku na kapitalski dobiček napovedujejo znižanje in vrnitev na prvotno ureditev. Sedanje višje stopnje razumejo kot začasen ukrep, povezan s sanacijo po poplavah.

Na področju kapitalskega trga želijo večji del prihrankov preusmeriti iz depozitov v naložbe, nadaljevati razvoj individualnih naložbenih računov in ljudskih obveznic ter okrepiti vlogo Ljubljanske borze.

Enotni evropski trg kapitala ocenjujejo kot veliko priložnost za podjetja in varčevalce, saj bi lažji dostop do širšega kroga vlagateljev po njihovem lahko povečal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Slovenska demokratska stranka pri vprašanju kriptovalut poudarja predvsem jasno ureditev področja. Njihovo stališče ni usmerjeno v uvajanje novih davčnih obremenitev, temveč v večjo sledljivost, nadzor nad transakcijami in preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in drugih zlorab. To pomeni, da jim je pri digitalnih sredstvih najpomembnejše pregledno in nadzorovano okolje, ne pa širitev davčnih obveznosti.

Davek na kapitalski dobiček

Podobno logiko uporabljajo tudi pri davku na kapitalski dobiček. Zavzemajo se za enotno in pregledno obdavčitev vseh oblik kapitalskih donosov, vključno z vrednostnimi papirji. V ospredju sta predvidljivost in enaka obravnava različnih vrst kapitala, kar naj bi po njihovem prispevalo tudi k razvoju domačega trga.

Pri krepitvi slovenskega kapitalskega trga vidijo rešitev predvsem v olajšavah za naložbe v državne in podjetniške vrednostne papirje. Razvoj enotnega evropskega trga kapitala podpirajo, vendar ob jasnem poudarku, da takšna integracija ne sme poslabšati položaja manjših držav.

Po njihovem mora evropsko povezovanje hkrati okrepiti tudi domači kapitalski trg in ne le večjih finančnih središč.

Socialni demokrati (SD)

Socialni demokrati kriptovalute razumejo kot obliko kapitala, zato menijo, da bi morala tudi njihova obdavčitev slediti načelu obdavčitve realiziranih donosov.

Ob tem poudarjajo evropsko primerljiv, pravičen in predvidljiv davčni sistem. Ne zagovarjajo hitrih in delnih rešitev, ker naj bi takšni ukrepi slabili politično zaupanje in poslovno konkurenčnost.

Davek na kapitalski dobiček

Enak pristop zagovarjajo tudi pri davku na kapitalski dobiček. Določene spremembe bi bile po njihovem smiselne, predvsem pri olajšavah in izjemah, vendar le v okviru širšega dogovora o prilagoditvah davčnega sistema. Njihov ton je pri tej temi izrazito previden in usmerjen v dialog, ne v hitre politične poteze.

Na področju kapitalskega trga poudarjajo, da je slovenski trg premalo razvit in da potrebuje dodatne spodbujevalne aktivnosti. Podpirajo koncept državljanskega in delavskega delničarstva, kjer bi prihranki državljanov varneje vstopali v razvojne naložbe, zaposleni pa bi bili pogosteje vključeni v lastništvo podjetij.

Evropski trg kapitala vidijo kot proces z neizkoriščenim potencialom, vendar tudi z nevarnostjo, da bi se razlike med razvitejšimi in manj razvitimi državami Evropske unije še povečale.

Nova Slovenija (NSi)

Nova Slovenija podpira ureditev obdavčitve kriptovalut, vendar z nizkim davčnim bremenom in z malo birokracije. Njihovo izhodišče je, da sedanja neurejenost povzroča negotovost, zato želijo sistem, ki bi bil pregleden in čim bolj enostaven za uporabo.

Predlagajo 5-% obdavčitev unovčenih kripto sredstev, ob tem pa bi bila unovčenja do 10.000 evrov letno oproščena davčnih in administrativnih obveznosti. Če bi imetnik kriptosredstvo držal več kot 12 mesecev, bi bil ob unovčenju oproščen davka.

Davek na kapitalski dobiček

Pri davku na kapitalski dobiček bi znižali stopnje in skrajšali obdobje, po katerem vlagatelj davka ne bi več plačal. Tudi pri tem vprašanju izhajajo iz potrebe po večji konkurenčnosti in spodbudnejšem naložbenem okolju.

Kapitalski trg bi krepili z bolj konkurenčno davčno obravnavo in z več finančnega znanja že v izobraževalnem sistemu. Na evropski ravni opozarjajo, da EU zaradi prevelike birokracije zaostaja za ZDA in Kitajsko, zato bi bilo po njihovem treba okrepiti kulturo investiranja ter zmanjšati administrativne ovire.

Levica

Levica je pri obdavčitvi kriptovalut najbolj neposredna. Obdavčitev podpira in jo razume tudi kot orodje ekonomske politike države. Po njihovem kriptovalute ne opravljajo družbeno koristne funkcije, zato ne vidijo razloga, da bi bile obdavčene drugače kot druge finančne naložbe.

Lanski vladni predlog ocenjujejo kot kompromisno rešitev, sami pa se zavzemajo za postopno obdavčitev ustvarjenih kapitalskih dobičkov.

Davek na kapitalski dobiček

Enako izrazito stališče imajo pri davku na kapitalski dobiček. Menijo, da je sedanja ureditev nenavadna, ker na stopnjo vpliva predvsem trajanje imetništva, ne pa višina dobička.

Zato predlagajo davčno lestvico, pri kateri bi bila višina davka odvisna od doseženega dobička v davčnem letu. Nižji dobički bi bili obdavčeni po nižjih stopnjah, višji pa po višjih. Poleg tega bi drugače obravnavali tudi kapitalske dobičke iz investicijske prodaje stanovanjskih nepremičnin ter obdavčitev kapitala tesneje povezali z obdavčitvijo drugih dohodkov.

Kapitalski trg bi po njihovem mnenju okrepili prav s takšnimi spremembami obdavčitve, ki bi kapital bolj usmerjale v vrednostne papirje in realno gospodarstvo, manj pa v nepremičnine.

Opozarjajo tudi na pomanjkanje zaupanja med malimi vlagatelji. Evropski trg kapitala po njihovem prinaša dodatne možnosti financiranja, vendar tudi nevarnost večje odvisnosti od finančnih trgov in zunanjega kapitala.

Prerod

Prerod podpira obdavčitev kriptovalut, ker jih razume kot obliko kapitalskih dobičkov. Njihovo stališče je precej preprosto in temelji na ideji, da bi za kripto morala veljati pravila, primerljiva z drugimi oblikami kapitala.

Davek na kapitalski dobiček

Pri davku na kapitalski dobiček ne napovedujejo samostojnih sprememb, temveč možnost prilagoditev v okviru širše prenove davčnega sistema. Hkrati bi ohranili ugodnosti glede na obdobje imetništva vrednostnih papirjev.

Pri vprašanju slovenskega in evropskega kapitalskega trga menijo, da je vzpostavitev enotnega trga kapitala na ravni EU pričakovan razvojni korak. Po njihovem bi morala Slovenija v tem procesu sodelovati dejavno, saj bo vplival na nadaljnji razvoj domačega kapitalskega trga in širšega gospodarstva.

Demokrati

Demokrati podpirajo obdavčitev kriptovalut, vendar nasprotujejo ureditvi z visoko 25-% stopnjo brez ustreznih olajšav za dolgoročne naložbe. Takšno rešitev ocenjujejo kot škodljivo za kapital, talente in inovacije. Zato predlagajo nizko enotno obdavčitev, ki bi se plačala le ob vnovčenju kripto sredstev. Posebej poudarjajo, da sistem ne bi smel zahtevati beleženja vsake menjave med kriptovalutami, ker je to za povprečnega uporabnika prezahtevno.

Davek na kapitalski dobiček

Pri davku na kapitalski dobiček bi stopnjo znižali s 25 na 15 % ter uvedli padajočo lestvico, po kateri bi bila stopnja do treh let 15 %, do sedmih let 10 %, po desetih letih pa 0 %. Gre za enega najbolj spodbudnih predlogov za vlagatelje.

Kapitalski trg bi želeli okrepiti z davčnimi spodbudami za vlagatelje v zagonska podjetja, z enostavnejšimi oblikami financiranja inovativnih podjetij ter z bolj izrazito podporo skladom tveganega kapitala. Evropski trg kapitala vidijo kot pomembno priložnost za privabljanje večjih mednarodnih naložb in hitrejši dostop podjetij do virov financiranja za nadaljnjo rast.

Resnica

V stranki Resnica nasprotujejo klasični obdavčitvi kriptovalut za fizične osebe. Po njihovem kripto sredstva niso le špekulativni instrument, temveč tudi nova oblika hranilca vrednosti, tehnološka infrastruktura in instrument finančne suverenosti. Zato bi bila po njihovem mnenju klasična obdavčitev napačna poteza.

Povezano: Resni.ca pred volitvami 2026 napoveduje ničelni davek za Bitcoin in kriptovalute

Menijo, da bi bila smiselna le obdavčitev pravnih oseb v okviru davka na dobiček in morebitna minimalna, enotna ter administrativno preprosta obdavčitev ob pretvorbi v fiat za potrošnjo.

Davek na kapitalski dobiček

Pri kapitalskih dobičkih zagovarjajo enostaven in pregleden sistem z nižjimi stopnjami, postopnim zniževanjem glede na čas imetništva in popolno oprostitvijo za dolgoročne naložbe. Kapital mora po njihovem ostati v Sloveniji in se vračati v domače gospodarstvo.

Slovenski kapitalski trg bi krepili z davčnimi spodbudami za domače vlagatelje, kotacijo državnih in strateških podjetij na borzi, razvojem pokojninskih skladov in večjo dostopnostjo trga za male vlagatelje. Evropski trg kapitala podpirajo pod pogojem, da Slovenija pri tem ohrani zaščito svojih strateških interesov in da nadaljnje povezovanje ne oslabi domačega kapitalskega trga.

Pirati

Pirati zagovarjajo različen pristop k obdavčitvi kriptovalut glede na značilnosti posameznega sredstva. Menijo, da ne gre za enotno skupino sredstev, temveč za specifične finančne instrumente, ki zahtevajo prilagojeno obravnavo.

Tiste kriptovalute, ki so podobne drugim investicijskim oblikam, bi bilo po njihovem smiselno obdavčiti primerljivo, medtem ko tistih z drugačno funkcijo ne bi smeli samodejno vključiti v enak sistem.

Davek na kapitalski dobiček

Pri davku na kapitalski dobiček predlagajo eno najbolj nenavadnih sprememb med vsemi strankami, saj bi davek na dolgoročne naložbe zvišali z 0 % na 10 %. To pomeni višjo obdavčitev dolgoročnega kapitala, kot jo podpira večina drugih političnih strank.

Kapitalski trg bi krepili predvsem s stabilizacijo davčnega okolja. Po njihovem mnenju je negotovost eden glavnih razlogov za slabši razvoj trga. Na evropski ravni menijo, da bi morala EU močneje spodbujati lastna digitalna podjetja in zgraditi infrastrukturo, ki bi kapital usmerjala na domače borze.

Kaj politična stališča pomenijo za kripto trg v Sloveniji

Pregled političnih stališč kaže, da obdavčitev kriptovalut v Sloveniji ni več stranska tema, temveč del širše razprave o tem, kako država razume kapital, vlaganje in razvoj domačega gospodarstva.

Povezano: Nova kripto pravila v Sloveniji po DAC8 v letu 2026

Stranke, ki zagovarjajo nižje davke in manj birokracije, praviloma podpirajo tudi bolj razbremenjen davek na kapitalski dobiček ter močnejše spodbude za slovenski kapitalski trg. Na drugi strani so stranke, ki poudarjajo pravičnost, prerazporeditev in večjo vlogo države, zato podpirajo višjo ali stopnjevano obdavčitev tako kriptovalut kot drugih oblik kapitala.

Iz teh razlik je mogoče razbrati, da bo vprašanje obdavčitve kriptovalut po volitvah skoraj gotovo znova prišlo v zakonodajni postopek. Še vedno pa ostaja nejasno, katera ureditev bo na koncu prevladala.

Del strank podpira nizke stopnje, obdavčitev ob unovčenju in čim manj administrativnih obremenitev. Drugi del želi kriptovalute izraziteje vključiti v obstoječi davčni sistem in jih obravnavati podobno kot druge kapitalske dobičke, v nekaterih primerih tudi po stopnjevani lestvici.

Povezano: Lastništvo kriptovalut v Evropi narašča

Za slovenski kripto trg bo zato odločilno predvsem to, ali bo prihodnja ureditev jasna, predvidljiva in dovolj konkurenčna, da ne bo zavirala nadaljnjega razvoja tega področja.

V tem se kaže osrednje vprašanje celotne razprave. Ne gre le za vprašanje davka na kriptovalute, ampak za širšo odločitev, kakšen odnos bo Slovenija v prihodnjih letih zavzela do kapitala, podjetništva in finančnih inovacij.