Napetosti na Bližnjem vzhodu so v nekaj dneh iz varnostne teme postale tudi zgodba o energiji, cenah in finančnih trgih. Brent je 9. marca med trgovanjem poskočil do 119,50 dolarjev za sod, kar je najvišja raven po letu 2022 in eden najostrejših dnevnih skokov v zadnjih desetletjih.

Ko nafta v tako kratkem času naredi tak premik, pritisk ne ostane omejen na rafinerije in tankerje, ampak se hitro prelije v cene goriv, transport, inflacijska pričakovanja in tudi razpoloženje na kripto trgu.

Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna

Hormuška ožina je ena najpomembnejših energetskih poti na svetu. Po podatkih ameriške EIA je skozi ta prehod v letu 2024 potovalo približno 20 milijonov sodov nafte na dan, kar pomeni okoli 20 % svetovne porabe naftnih tekočin. Skozi isto območje gre tudi okoli 20 % svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom. Zato zapleti na tej točki ne pomenijo le dražje surove nafte, ampak tudi dražji plin, dražjo logistiko in pritisk na energetske trge.

Trg zato ne reagira zgolj na trenutno fizično količino nafte, ampak predvsem na tveganje, da bi motnje trajale dlje. Reuters je poročal, da je vojna že prizadela približno petino svetovne ponudbe surove nafte in zemeljskega plina, zato vlagatelji v cene vgrajujejo tudi premijo za negotovost. Prav ta premija je razlog, da se lahko cene goriv podražijo hitreje, kot bi kazala zgolj domača poraba.

Kaj to pomeni za Slovenijo

V Sloveniji se učinek najprej vidi pri pričakovanjih glede novih reguliranih cen. Do vključno 9. marca je bila najvišja dovoljena cena bencina 1,436 evra za liter, dizla pa 1,465 evra za liter. Ob domačih izračunih se je pred novim torkovim obračunom omenjalo, da bi se lahko brez dodatnega posega države bencin podražil za približno 5 centov na liter, dizel pa za približno 15 centov. Pri dizlu je pritisk večji, ker se napetosti na energetskem trgu praviloma hitreje poznajo prav pri dizelskih gorivih in transportu.

Povezano: Geopolitične napetosti in kriptovalute vpliv na Bitcoin ter posledice za Slovenijo

To se je že pokazalo tudi v obliki lokalnih motenj na posameznih območjih. Na Koroškem so posamezni servisi poročali o hitrem kopnenju zalog, ponekod pa je dizelskega goriva začasno tudi zmanjkalo. Po doslej objavljenih informacijah ne gre za splošen izpad oskrbe po državi, ampak za kombinacijo povečanega povpraševanja, nakupov na zalogo in počasnejšega prilagajanja dostave na posameznih lokacijah.

Pomembno varovalo ostajajo državne rezerve. Po navedbah pristojnih je bila dobava goriv v začetku marca še vedno zagotovljena za približno 14 dni, v državnih blagovnih rezervah pa je okoli 700 milijonov litrov različnih goriv, kar zadostuje za približno 103 dni povprečne porabe. To pomeni, da Slovenija za zdaj ni v položaju, ko bi grozil splošen fizični izpad, ostaja pa izpostavljena dražji uvozni energiji in dražji logistiki.

Zakaj lahko dražja nafta podraži tudi elektriko

Pri elektriki ta povezava ni tako neposredna, vendar je še vedno zelo pomembna. Zaradi krize v regiji so se cene plina v Evropi močno povišale, Reuters pa poroča, da je prekinitev katarskih LNG tokov povzročila skok cen plina za okoli 50 % glede na ravni pred letom dni. Ker se cena elektrike pogosto določa po najdražjem viru, ki je še potreben za pokritje porabe, jo velikokrat določa prav plinska elektrarna. Če se podraži plin, se lahko zviša tudi cena elektrike na trgu.

Slovenija sicer v to krizo ne vstopa iz izjemno nizkega cenovnega okolja. Statistični urad je objavil, da je povprečna cena elektrike za gospodinjske odjemalce v četrtem četrtletju 2025 znašala 0,210 evra na kilovatno uro, medtem ko se je za podjetja, ustanove in druge odjemalce zunaj gospodinjstev v istem obdobju zvišala za 8 %.

To pomeni, da bi daljše vztrajanje dražjega plina in višjih cen elektrike na trgu lahko dodatno obremenilo podjetja, transport, hladilne verige, proizvodnjo in posredno tudi končne cene izdelkov.

Kako se to že pozna na kripto trgu

Kripto trg takšnih energetskih pretres ne spremlja več kot ločen svet. Ko nafta hitro draži inflacijska pričakovanja, se okrepi dolar, rastejo donosnosti obveznic in zmanjšujejo pričakovanja glede hitrega zniževanja obrestnih mer.

Reuters je 9. marca poročal, da je nafta blizu 120 dolarjev povečala strah pred novim inflacijskim pritiskom, delniški terminski trgi pa so močno padli. To okolje običajno ni ugodno za bolj tvegana sredstva, kamor trg vse pogosteje uvršča tudi Bitcoin in večje altcoine.

Ta povezava ni več zgolj občutek trga, ampak širši makro vzorec. Reuters je konec leta 2025 zapisal, da se je Bitcoin v vse več obdobjih obnašal kot tvegano sredstvo z opazno povezavo z ameriškimi delnicami. V prvih dneh marčevske energetske krize se je to že pokazalo, saj je Bitcoin v enem od trgovalnih dni izgubil več kot 4 %, Ether pa skoraj 5 %.

Za slovenski kripto trg to pomeni, da dražja nafta ni le zgodba o gorivu, ampak tudi dejavnik, ki lahko zaradi višje inflacije, dražjega denarja in večje previdnosti vlagateljev pritisne na kripto cene.

Povezano: Zakaj bi Slovenec vložil svoje prihranke v kriptovalute

Hkrati dražja elektrika pomeni tudi višje stroške za blockchain infrastrukturo, predvsem za Bitcoin rudarjenje. To ni glavni razlog za dnevne cenovne premike, je pa pomemben del celotnega dogajanja. Energija ostaja pomemben strošek v svetu digitalnih sredstev, zato daljša energetska kriza vpliva tudi na ta trg.

Kaj bo v naslednjih dneh odločalo o cenah v Sloveniji

Za Slovenijo bo v naslednjih dneh najpomembneje, ali bo država z davčno politiko vsaj delno ublažila pritisk na cene goriv. Enako pomembno bo, ali bodo motnje pri oskrbi ostale omejene na posamezne servise ali pa se bo povečan nakup na zalogo še širil.

Veliko bo odvisno tudi od cene plina v Evropi, saj se prav tam odloča, ali bo dražja nafta hitro prešla še v dražjo elektriko. Če bo blokada Hormuške ožine trajala dlje, se v Sloveniji to ne bo poznalo le pri gorivu, ampak tudi pri širših stroških gospodarstva.