Slovenska agencija za trg vrednostnih papirjev je objavila javno opozorilo glede delovanja subjekta One Ecosystem, ki se pojavlja tudi pod oznakami OES in OneCoin. Po navedbah agencije subjekt prek spletnega portala in posrednikov vzpostavlja stik s strankami ter ponuja storitve, ki jih je mogoče razumeti kot storitve v zvezi s finančnimi instrumenti in kripto sredstvi.

Povezano: OneCoin zgodba o lažnih obljubah in izgubljenih milijonih v Sloveniji

One Ecosystem v Evropski uniji in Republiki Sloveniji nima dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi s kripto sredstvi ter nima dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Agencija obenem navaja, da do dneva objave opozorila ni prejela niti zahteve za izdajo dovoljenja. V praksi to pomeni, da ponudnik na slovenskem trgu nastopa brez regulatornega okvira, ki je za tovrstne storitve predpisan z evropsko uredbo MiCA in slovensko zakonodajo s področja trga finančnih instrumentov.

Opozorilo se navezuje na storitve brez regulatorne podlage

ATVP v opozorilu izpostavlja dve ločeni, a povezani področji. Prvo so storitve v zvezi s kripto sredstvi, kjer je ključna evropska ureditev, ki za ponudnike uvaja režim dovoljenj in nadzora. Drugo so investicijske storitve in posli, kjer je za delovanje na območju Slovenije potrebno dovoljenje pristojnega regulatorja. V obeh primerih je sporočilo enako, saj One Ecosystem teh pogojev ne izpolnjuje.

Takšna opozorila imajo pomembno vlogo, ker vlagateljem omogočajo hitro preverjanje, ali subjekt deluje zakonito in pod nadzorom. Pri ponudnikih, ki nastopajo s kombinacijo naložbenih obljub, posrednikov in zaprtih portalov, se tveganja običajno ne začnejo šele pri morebitnem sporu, temveč že pri samem vstopu. Vlagatelj namreč ostane brez osnovnih zaščit, ki jih zagotavljajo dovoljenja, nadzor, pravila poslovanja in mehanizmi pritožb.

Povezava z OneCoin sproža dodatna vprašanja o modelu delovanja

V medijih se One Ecosystem pogosto omenja kot struktura, ki se pojavlja po razpadu sheme OneCoin. OneCoin je v preteklosti pritegnil množice ljudi, se agresivno oglaševal tudi na večjih dogodkih in se je v nekem obdobju predstavljal kot naslednik Bitcoina. Kolaps, ki se je začel konec leta 2017 po izginotju Ruje Ignatove, je za seboj pustil številne oškodovance ter izgube v višini več milijard evrov.

Andrej Bohinc je bil v preteklosti med prepoznavnejšimi slovenskimi promotorji OneCoina. Njegovo ime se v Sloveniji povezuje tudi s projektom Magnetix, pri katerem je bil prav tako povezan s promocijo na slovenskem trgu. Čeprav se je kasneje od OneCoina distanciral, ostaja v javnosti prepoznan kot del njegovega zgodnjega širjenja. Magnetix je bil naložbeni projekt, ki se je predstavljal kot priložnost za zaslužek, vendar je sčasoma propadel in številnim udeležencem povzročil izgube.

Povezano: Magnetix (MAG) projekt Andreja Bohinca od vzpona do padca

V takšnem kontekstu regulatorna informacija, da novo podjetje na trgu nima dovoljenj, predstavlja dodaten signal tveganja. Še posebej, če se v ozadju pojavljajo prakse, ki temeljijo na pridobivanju novih članov, hierarhiji in posredniških strukturah. Takšni sistemi so pogosto odvisni od stalnega priliva novih udeležencev, zato v daljšem obdobju praviloma niso stabilni in se ob prvih večjih motnjah razpadejo v naval zahtevkov, obljub in razočaranj.

ATVP opozarja na nujnost preverjanja statusa ponudnika

Agencija v opozorilu izrecno svetuje skrajno previdnost pri sklepanju poslov s podjetjem One Ecosystem ter poudarja, da je treba v primeru vzpostavitve stika upoštevati vsebino javnega opozorila. Obenem navaja, da obstajajo uradni registri podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje investicijskih storitev in poslov v Sloveniji, ter ločeni nadzorni seznami, kjer je mogoče preveriti njihov status.

V času, ko se goljufive sheme pogosto predstavljajo kot platforme, članske skupnosti ali naložbene priložnosti z navidezno tehnološko legitimnostjo, ostaja najpomembnejše merilo osnovno. Ključno je, ali ima ponudnik dovoljenje in ali je pod nadzorom. Če odgovor ni pritrdilen, se tveganje praviloma ne meri v odstotkih, temveč v možnosti popolne izgube vloženih sredstev.