Trg kriptovalut se v letu 2026 sooča z izrazitimi cenovnimi pritiski. Bitcoin, kot največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji, je v zadnjih štirih mesecih izgubil približno 50 % svoje vrednosti, pri čemer tudi preostale kriptovalute ne kažejo bistveno drugačne slike. BlackRockov promptni bitcoin ETF, IBIT, je v enem samem trgovalnem dnevu dosegel rekordni obseg trgovanja, ki je presegel 10 milijard ameriških dolarjev nominalne vrednosti. Takšna aktivnost ni zgolj statistična zanimivost, temveč pomemben signal o stanju tržnega razpoloženja, zlasti med institucionalnimi vlagatelji.

Povezano: Institucionalizacija kriptovalut

Rekordni promet je sovpadal z izrazitim padcem cene sklada. IBIT je v istem dnevu izgubil približno 13 % vrednosti in zdrsnil pod raven 35 ameriških dolarjev, kar predstavlja najnižjo ceno po oktobru 2024. IBIT je v enem dnevu zabeležil več kot 175 milijonov dolarjev odlivov, kar je predstavljalo približno 40 % vseh neto odlivov iz promptnih bitcoin ETF-jev v ZDA tisti dan. Takšna koncentracija odlivov kaže, da razprodaja ni bila omejena zgolj na manjše vlagatelje, temveč je vključevala tudi večje, institucionalne udeležence trga, ki so do zdaj pogosto veljali za stabilnejši vir povpraševanja.

IBIT kot barometer velikih vlagateljev

V analitičnem smislu kombinacija rekordnega obsega trgovanja, izrazitega padca cen, obsežnih odlivov in ekstremnega pozicioniranja na opcijskem trgu pogosto označuje fazo kapitulacije. Gre za trenutek, ko tudi dolgoročnejši vlagatelji obupajo nad nadaljnjim držanjem naložb in sprejmejo izgube. Takšna faza praviloma sovpada z vrhuncem prodajnega pritiska znotraj medvedjega trga in lahko predstavlja uvod v dolgotrajnejši proces iskanja tržnega dna.

Kljub temu pa kapitulacija sama po sebi še ne pomeni takojšnjega obrata trenda. Zgodovina finančnih trgov kaže, da se po takšnih dogodkih pogosto začne obdobje počasne, neenakomerne konsolidacije, zaznamovane z nizko likvidnostjo, omejenim zanimanjem vlagateljev in postopnim oblikovanjem novega ravnotežja. Medvedji trgi se lahko vlečejo dlje, kot so vlagatelji pripravljeni ali sposobni ostati likvidni, zato je interpretacijo tovrstnih signalov treba razumeti predvsem kot del širšega cikličnega procesa, ne kot jamstvo za skorajšen preobrat.

Dogajanje okoli IBIT-a tako predstavlja pomemben indikator stanja na kriptotrgu. Kaže, da se je pritisk prodaje razširil tudi na institucionalni segment in da je strah dosegel raven, ki jo običajno povezujemo s poznejšimi fazami medvedjih trgov. Kako dolgo bo trajalo obdobje stabilizacije in ali bo temu sledil trajnejši obrat, pa bo odvisno predvsem od makroekonomskih razmer, likvidnosti in zaupanja vlagateljev v dolgoročno vlogo kriptovalut v finančnem sistemu.

Zakaj Bitcoin pada kljub ugodnim makroekonomskim kazalcem

Ključno vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, kaj je pravzaprav botrovalo tako izraziti in relativno nenadni razprodaji.Ena izmed pogostih izhodišč za razumevanje gibanja cene bitcoina je njegova povezanost z makroekonomskimi kazalci ter s splošnimi razmerami na finančnih trgih. Bitcoin je bil v preteklosti pogosto povezan z likvidnostnimi cikli, monetarno politiko in splošnim zaupanjem vlagateljev v trg finančnih sredstev. V tem kontekstu je zanimivo, da so makroekonomski kazalci, zlasti v Združenih državah Amerike, vsaj na prvi pogled razmeroma ugodni, medtem ko cene kriptovalut kljub temu vztrajno padajo.

Pomemben vidik analize predstavlja tudi korelacija bitcoina z drugimi finančnimi instrumenti. V obdobju med letoma 2018 in 2020 denimo skoraj ni bilo zaznati korelacije med bitcoinom in indeksom S&P 500, medtem ko se je ta povezava v kasnejšem obdobju občutno okrepila. Bitcoin se je tako začel obnašati kot klasično tvegano naložbeno sredstvo (t. i. risk asset): v obdobjih povečanega apetita po tveganju je njegova cena rasla, ob umiku tveganja s trgov pa je praviloma sledil padec vrednosti.

Ko Wall Street raste, Bitcoin pada

V zadnjih mesecih pa se zdi, da se je tudi ta vzorec začel spreminjati. Medtem ko je indeks S&P 500 v zadnjem trimesečju dosegel nove zgodovinske vrhove, je bitcoin v istem obdobju ostal v izrazitem padajočem trendu. Prej visoka pozitivna korelacija se je tako obrnila v negativno, kar odpira dodatna vprašanja o vlogi bitcoina v širšem naložbenem okolju.

Povezano: ILIRIKA Crypto prinaša varno in regulirano trgovanje s kriptovalutami v Sloveniji

Pri tem velja omeniti tudi dogajanje v letu 2021, ko je bitcoin dosegel vrh prejšnjega cikla približno dva meseca pred tem, ko je svoj vrh dosegel tudi indeks S&P 500. Možno je, da se danes znova nahajamo v podobni fazi tržnega cikla, v kateri se vlagatelji postopoma umikajo iz bolj tveganih naložb, pri čemer se previdnost in negotovost vse bolj širi tudi na tradicionalno stabilnejše naložbene razrede.

Bitcoin kot digitalno zlato

Še izrazitejši razkorak je mogoče zaznati med gibanjem cen bitcoina in zlata. Medtem ko so delniški indeksi v zadnjem obdobju razmeroma stabilno rasli, je bilo dogajanje na trgu žlahtnih kovin bistveno bolj volatilno. Tako zlato kot srebro sta dosegla parabolične vrhove, kar je sicer bolj značilno za trg kriptovalut kot pa za trg žlahtnih kovin.

Razprava o korelaciji med zlatom in bitcoinom je v zadnjem desetletju postala stalnica finančnih analiz. Bitcoin je bil večkrat predstavljen kot t. i. »digitalno zlato«, naložba, ki naj bi v digitalni dobi prevzela vlogo tradicionalnega hranilca vrednosti. Empirični podatki in dejansko obnašanje trgov pa kažejo precej bolj kompleksno sliko, v kateri je povezava med obema sredstvoma nestabilna in močno odvisna od širšega makroekonomskega okolja.

Korelacija ni stalna in se spreminja glede na razmere

Korelacija med zlatom in bitcoinom skozi čas ni konstantna. Na dolgi rok se giblje okoli ničelne vrednosti, kar pomeni, da se ceni obeh sredstev praviloma ne gibljeta usklajeno. Občasno se pojavijo obdobja pozitivne ali negativne korelacije, vendar gre večinoma za kratkotrajne faze, vezane na specifične tržne razmere. To nakazuje, da bitcoin in zlato nista strukturno povezana naložbena razreda, temveč se lahko v določenih okoliščinah le začasno obnašata podobno.

Pozitivna korelacija se je v preteklosti najpogosteje pojavila v okoljih obilne likvidnosti in ekspanzivne monetarne politike. V takšnih razmerah so vlagatelji pogosto iskali zaščito pred razvrednotenjem fiat valut in naraščajočo inflacijo, pri čemer sta bila tako zlato kot bitcoin obravnavana kot alternativna hranilca vrednosti. V teh obdobjih se je okrepil tudi narativ bitcoina kot »digitalnega zlata«, saj sta obe sredstvi hkrati beležili rast cen.

V obdobjih povečane negotovosti in umika tveganja se je korelacija pogosto obrnila v negativno smer. Zlato je v takšnih razmerah ohranjalo svojo tradicionalno vlogo varnega zavetja, medtem ko je bitcoin zaradi visoke volatilnosti, uporabe finančnega vzvoda in zapiranja špekulativnih pozicij praviloma beležil padce. V teh fazah se je bitcoin obnašal podobno kot druga tvegana sredstva, na primer delniški trgi, kar je dodatno poudarilo razliko med obema naložbama.

Zakaj digitalno zlato v praksi pogosto ne deluje

Razlogi za nestanovitno korelacijo med zlatom in bitcoinom so predvsem strukturne narave. Trg zlata ima dolgo zgodovino, visoko likvidnost in stabilno bazo vlagateljev, vključno s centralnimi bankami in institucionalnimi investitorji. Bitcoinov trg pa je bistveno mlajši in bolj izpostavljen špekulativnemu kapitalu ter derivativnim instrumentom z visokim finančnim vzvodom. Poleg tega na bitcoin pomembno vplivajo regulatorni, tehnološki in operativni dejavniki, ki pri zlatu nimajo primerljive vloge.

Čeprav se bitcoin pogosto opisuje kot digitalni ekvivalent zlata, dejanska tržna dinamika kaže, da gre za dva bistveno različna naložbena razreda. Korelacija med njima je nestalna in močno pogojena s specifičnimi makroekonomskimi okoliščinami. Zlato v večini primerov ohranja defenzivno vlogo in funkcijo varnega zavetja, medtem ko se bitcoin večinoma obnaša kot tvegano sredstvo, občutljivo na likvidnost in razpoloženje vlagateljev. Razumevanje teh razlik je ključno za realno oceno vloge obeh sredstev v sodobnih naložbenih portfeljih.

Prelomna točka 10. oktobra 2025: likvidacije, vzvod in strukturne ranljivosti trga

Spremembo v obnašanju trga kriptovalut in začetek izrazite dekorelacije do delniškega trga in žlahtnih kovin lahko zaznamo z dnem 10. oktobra 2025. Ta datum se je v zgodovino kripto trga zapisal kot eden izmed najbolj turbulentnih doslej. V zgolj enem dnevu je prišlo do izrazitega padca cen večine večjih kriptovalut, dogodek pa je hkrati razkril pomembne strukturne ranljivosti trga, zlasti v povezavi z obsežno uporabo finančnega vzvoda ter povečano občutljivostjo kriptovalut na globalne makroekonomske razmere.

Niz prisilnih likvidacij kot glavni sprožilec padca

Osrednji mehanizem padca je predstavljal val prisilnih likvidacij. V obdobju 24 ur je bilo na kriptoborzah zaprtih za več deset milijard dolarjev pozicij z vzvodom, kar je povzročilo klasičen likvidacijski kaskadni učinek. Ko so cene začele padati, so avtomatizirani sistemi borz zapirali pozicije, kar je ustvarilo dodatni prodajni pritisk in še pospešilo padec. Takšen mehanizem je na trgu kriptovalut znan, vendar je bil obseg dogodka 10. oktobra izjemen tudi v zgodovinskem kontekstu.

Makroekonomski pritisk in možni notranji dejavniki

Sprožilec razprodaje v resnici ni povsem jasen. Res je, da je tisti dan na globalnih finančnih trgih prišlo do povečane negotovosti zaradi zaostrovanja geopolitičnih in trgovinskih napetosti, predvsem v povezavi z ameriško trgovinsko politiko. To je vodilo v splošno zmanjšanje apetita po tveganju, kar se je praviloma najprej odrazilo na bolj volatilnih naložbah, med katere kriptovalute še vedno sodijo.

Kljub temu pa intenzivnost in hitrost razprodaje sproža dvome, da je šlo zgolj za posledico zunanjih makroekonomskih dejavnikov. V tržnih krogih so se pojavila ugibanja, da je do sprožitve padca prišlo tudi zaradi notranjih dogajanj znotraj kripto ekosistema. Kot možen povod se je omenjala domnevno namerno izkoriščena ranljivost v Binanceovem sistemu beleženja cen kriptovalut. Po teh navedbah naj bi napadalci zaznali pomanjkljivost, skrbno pripravili napad ter destabilizirali ceno stabilnega kovanca USDe, kar je sprožilo množično zapiranje dolgih pozicij z vzvodom in povzročilo izrazit verižni učinek.

Posledice izjemno agresivnega padca cen naj ne bi prizadele zgolj malih in institucionalnih vlagateljev, temveč tudi vzdrževalce trga. Obstajajo indici, da so nekateri izmed njih utrpeli znatne izgube, kar odpira dodatna vprašanja glede likvidnosti in finančnega zdravja posameznih udeležencev kripto ekosistema.

Bitcoin, kot referenčno sredstvo kripto trga, je ob tem izgubil pomembne tehnične ravni podpore, kar je dodatno spodbudilo prodajo. Pomembno je poudariti, da padec ni bil omejen zgolj na bitcoin, temveč se je razširil na celoten trg, vključno z večjimi alternativnimi kriptovalutami in decentraliziranimi finančnimi projekti. Tržna kapitalizacija kriptovalut se je v zelo kratkem času občutno zmanjšala, volatilnost pa je dosegla ravni, primerljive z največjimi kriznimi dogodki preteklih ciklov.

V retrospektivi je 10. oktober 2025 mogoče razumeti kot prelomnico, ki je zaznamovala prehod iz obdobja relativnega optimizma v fazo večje negotovosti. Dogodek je znova pokazal, da kriptovalute kljub tehnološki inovativnosti ostajajo del širšega finančnega sistema, podvrženega ciklom, psihologiji trga in makroekonomskim šokom. Za vlagatelje je ta dan služil kot jasen opomnik o pomenu upravljanja tveganj, zmerne uporabe vzvoda in razumevanja širšega konteksta, v katerem se kripto trgi razvijajo.

Pogled naprej

Glede na dosedanji padec cen kriptovalut velja trenutno dogajanje na trgu posebej pozorno spremljati, zlasti za vlagatelje, ki v preteklih letih niso imeli priložnosti vstopiti na trg ali pa so zamudili nakupe v obdobjih rasti cen. Zgodovina finančnih trgov namreč vedno znova potrjuje, da so priložnosti za dolgoročno investiranje praviloma najbolj izrazite v obdobjih nizkih cen in zmanjšanega zanimanja širše javnosti za posamezen naložbeni razred.

Psihologija finančnih trgov deluje izrazito ciklično. Takrat, ko prevladuje optimizem in se v javnem prostoru intenzivno govori o nadaljnji rasti cen, je pogosto že prepozno za vstop na trg. Nakupi v takšnih fazah se nemalokrat končajo z obdobjem korekcije in negativnimi donosi. Nasprotno pa se najboljše naložbene odločitve praviloma sprejemajo v obdobjih, ko je trg navidezno dolgočasen, ko volatilnost upade in ko zanimanje vlagateljev ter medijev občutno oslabi.

Zdi se, da se trg kriptovalut trenutno nahaja prav na prehodu v takšno fazo. Po obdobju izrazite razprodaje in visoke volatilnosti se postopoma odpira možnost prehoda v obdobje konsolidacije cen in manj dinamičnega dogajanja. Kljub temu pa je treba poudariti, da tveganja ostajajo prisotna in da se lahko negativni trend še nadaljuje ali celo poglobi, zlasti ob morebitnem zaostrovanju makroekonomskih razmer ali nadaljnjem umiku tveganega kapitala.

Podjetja kot kripto zakladnice

Ob tem se na kriptotrgu odpira še eno pomembno strukturno vprašanje. V drugi polovici preteklega leta smo bili na Wall Streetu priča pojavu t. i. podjetij tipa Digital Asset Treasury (DAT). Osnovni namen teh podjetij je akumulacija kriptovalut kot osrednji poslovni model, pri čemer je tradicionalna operativna dejavnost pogosto potisnjena v ozadje. Prvi in najbolj znan primer takšnega pristopa predstavlja podjetje MicroStrategy pod vodstvom Michaela Saylorja, ki je svoj prvotni poslovni fokus skoraj v celoti nadomestilo s strategijo sistematičnega kopičenja bitcoina. Podjetje ima trenutno v lasti več kot 713.500 bitcoinov, kar ob trenutnih cenah predstavlja približno 48 milijard ameriških dolarjev.

Temu pristopu so sledila tudi druga podjetja. Med bolj izpostavljenimi je podjetje BitMine, ki mu od poletja lani svetuje priznani investitor Tom Lee. Nova strateška usmeritev podjetja je ambiciozna: dolgoročno postati lastnik približno 5 % celotne ponudbe ethra. Trenutno ima podjetje v lasti okoli 4,3 milijona ETH, kar predstavlja približno 3,55 % celotne ponudbe, s čimer je od zastavljenega cilja oddaljeno še približno odstotek in pol.

Takšna koncentracija povpraševanja odpira pomembna vprašanja za prihodnje gibanje cen kriptovalut. Ključno vprašanje ni zgolj, kakšen vpliv imajo tovrstna podjetja v fazi agresivne akumulacije, temveč predvsem, kaj se zgodi, ko se njihov nakupni cikel zaključi. V najbolj neugodnem scenariju se odpira tudi vprašanje, kakšen bi bil vpliv na trg, če bi bila ta podjetja zaradi finančnih ali likvidnostnih pritiskov prisiljena v prodajo svojih kripto sredstev. Takšen dogodek bi lahko predstavljal pomemben sistemski šok za trg, zlasti v okolju nižje likvidnosti.

Trg kriptovalut tako vstopa v fazo, v kateri se poleg klasičnih cikličnih in psiholoških dejavnikov vse bolj kaže tudi vpliv nove institucionalne strukture povpraševanja. Razumevanje teh dinamik bo ključno za presojo, ali se trenutne razmere razvijajo v dolgoročno naložbeno priložnost ali zgolj v vmesno fazo znotraj širšega negativnega trenda.