Slovenija je med evropskimi državami z najvišjim deležem odraslih, ki imajo kriptosredstva. Delež v Sloveniji dosega 15%, evropsko povprečje pa 9%. Na spodnjem delu lestvice sta Nemčija in Nizozemska, kjer je delež lastnikov 6%. Razlika med 6% in 15% je dovolj velika, da pokaže, kako neenakomerno je kripto lastništvo razporejeno po Evropi.

Ob tem je opazen še trend rasti. V Evropi se je delež lastnikov kriptosredstev v dveh letih več kot podvojil, s 4% v 2022 na 9% v 2024. Kriptosredstva so zato vse pogosteje del osebnih financ, ne glede na to, ali jih posamezniki obravnavajo kot dolgoročno naložbo ali kot bolj taktično izpostavljenost.

Kaj v praksi pomeni 15% in zakaj številka sama ne pove vsega

Podatek 15% pove, kolikšen del odraslih ima kriptosredstva. Ne pove pa, kako velika so imetja in kakšna je dejanska finančna izpostavljenost. Prav tu nastane največ napačnih interpretacij, ker se visoka razširjenost pogosto razume kot znak velikih zneskov.

Vir: Forbes

Raziskava Evropske centralne banke kaže, da so zneski pri večini lastnikov razmeroma nizki. Med lastniki jih 54% poroča o imetju pod 1.000 evrov, 91% pa o imetju pod 20.000 evrov. Na ravni Evrope je skupna ocena najmanj 75 milijard evrov kriptosredstev pri gospodinjstvih, kar predstavlja približno 0,23% njihovih finančnih sredstev. To pomeni, da je absolutna številka visoka, delež v primerjavi s celotnim finančnim premoženjem gospodinjstev pa ostaja omejen.

Povezano: Zakaj bi Slovenec vložil svoje prihranke v kriptovalute

Za razumevanje slovenskega rezultata je zato koristno ločiti razširjenost od izpostavljenosti. Visok delež lastnikov pomeni, da ima kripto širok doseg, ne pa nujno tudi veliko težo v osebnih bilancah večine gospodinjstev.

Prevladuje naložba

V Evropi 64% lastnikov kriptosredstva uporablja predvsem kot naložbo, 16% jih uporablja za plačila, 19% pa za oboje. Iz tega je razvidno, da je glavna funkcija še vedno naložbena, uporaba pri plačevanju pa ostaja manjši del celote.

Razlike med državami so izrazite tudi pri namenu uporabe. Na Nizozemskem 90% lastnikov kriptosredstva uporablja predvsem kot naložbo, v Nemčiji 82%. Najvišji delež uporabe za plačila je zabeležen v Franciji in dosega 25%. To pomeni, da visoko lastništvo ne pomeni samodejno tudi pogoste uporabe pri plačilih.

Kaj to pomeni za Slovenijo

Ko je lastništvo razširjeno, postane ključno vprašanje kakovost ravnanja s sredstvi. Najdražje napake praviloma ne nastanejo zaradi ene same tržne poteze, temveč zaradi osnovnih postopkov. Med najpogostejšimi so slaba zaščita dostopa, nepregledne provizije, uporaba nepreverjenih ponudnikov ter pomanjkljivo beleženje transakcij. Pri kriptosredstvih se takšne napake hitro spremenijo v finančno škodo, tudi brez večjih cenovnih premikov.

Povezano: Lastništvo kriptovalut v Evropi narašča

Visok delež lastnikov ima še eno posledico. Kriptosredstva postanejo dovolj razširjena, da so relevantna za banke, finančne svetovalce, računovodske prakse in regulatorno okolje. Ko se s kriptom srečuje velik del prebivalstva, se poveča tudi pritisk po bolj jasnih pravilih, bolj preglednih produktih in višjih standardih varnosti.

Kaj te številke povedo o Sloveniji in Evropi

Slovenija je v evropskem vrhu po deležu lastnikov kriptosredstev, hkrati pa evropski podatki kažejo, da so imetja pri večini lastnikov razmeroma nizka. Zato se težišče pogosto premakne na vprašanje ravnanja. Največ razlike naredijo varnostni postopki, razumevanje stroškov in urejene evidence, ker se prav na teh točkah najpogosteje zgodijo napake z najvišjimi stroški.