{"id":28959,"date":"2026-01-09T09:10:22","date_gmt":"2026-01-09T08:10:22","guid":{"rendered":"https:\/\/kriptomagazin.si\/?p=28959"},"modified":"2026-01-09T09:10:22","modified_gmt":"2026-01-09T08:10:22","slug":"institucionalizacija-kriptovalut","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/institucionalizacija-kriptovalut\/","title":{"rendered":"Institucionalizacija kriptovalut"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Leto\u0161nje leto je bilo za kriptovalute v mnogih pogledih prelomno. Postaja vse bolj jasno, da bodo kriptovalute \u2013 predvsem bitcoin \u2013 vedno tesneje povezane s svetom tradicionalnih financ. Klasi\u010dni finan\u010dni sistem vse bolj prevzema ideje, principe trgovanja in logiko delovanja trgov iz sveta blockchaina in decentraliziranih financ. Hkrati se tudi \u0161tevilni kripto projekti prilagajajo tradicionalnim finan\u010dnim standardom in regulativi.<\/span><\/p>

Danes se nam tak razvoj zdi skoraj samoumeven, \u0161e pred nekaj leti pa ni bilo tako. Po zlomu borze FTX v za\u010detku leta 2022 je v kripto svetu prevladoval precej\u0161en dvom \u2013 postavljalo se je celo vpra\u0161anje pre\u017eivetja in smisla obstoja kriptovalut kot nalo\u017ebenega razreda. Danes so eksisten\u010dna vpra\u0161anja prakti\u010dno potihnila. Kako je mogo\u010de, da se je v pribli\u017eno treh letih razpolo\u017eenje tako dramati\u010dno obrnilo?<\/span><\/p>

Vloga politike<\/b><\/h2>

Pri spremembi finan\u010dnih sistemov ima politika \u2013 predvsem zakonodajna veja oblasti \u2013 klju\u010dno vlogo. Od politi\u010dne volje je odvisno, ali bodo inovacije sprejete, regulirane in vklju\u010dene v sistem ali pa zatrte. Ve\u010d kot desetletje je trajalo, da so kriptovalute prerasle fazo \u201ceksoti\u010dne novosti\u201d in da so za\u010deli ljudje na pomembnih polo\u017eajih resno obravnavati ta nov nalo\u017ebeni razred.<\/span><\/p>

Na za\u010detku je bilo veliko skepse in odkrite nenaklonjenosti, ki se je postopno za\u010dela spreminjati v prepoznavanje prilo\u017enosti. Prelomno je bilo tudi obdobje okrog izvolitve Donalda Trumpa, ki se je kot prvi ameri\u0161ki predsednik javno in odkrito postavil na stran kripta ter vstopil v ta prostor tudi z lastnim premo\u017eenjem. S spremembo politi\u010dnega vetra so klju\u010dne polo\u017eaje v politiki in regulativi za\u010deli zasedati ljudje, ki so kriptovalutam bolj naklonjeni.<\/span><\/p>

Simboli\u010den primer je odhod Garyja Genslerja z vrha SEC-a, ki je vodil \u0161tevilne postopke proti kripto projektom in ponudnikom. S tem so novo prilo\u017enost za\u010dutile tudi velike finan\u010dne institucije.<\/span><\/p>

Investicijske dru\u017ebe in ETF skladi<\/b><\/h2>

Eden klju\u010dnih mejnikov za institucionalizacijo kriptovalut je bila uvedba ETF skladov, vezanih na bitcoin. Prvi tak produkt je bil sicer uveden leta 2024, a pravi preboj se je zgodil z izjemnim zanimanjem vlagateljev in visokimi upravljavskimi prihodki, ki so jih ti skladi za\u010deli ustvarjati. To je spro\u017eilo domino efekt: prakti\u010dno vsi najve\u010dji upravljavci premo\u017eenja danes ponujajo lastne ETF sklade, vezane na ceno bitcoina, ponudbo pa \u0161irijo tudi na druge kriptovalute.<\/span><\/p>

Zaradi uspeha teh produktov in politi\u010dne naklonjenosti se je bistveno spremenilo tudi stali\u0161\u010de najve\u010djih institucij do kripta. \u0160e pred nekaj leti so \u0161tevilni upravljavci javno opozarjali na tveganja, pozivali k previdnosti in dvomili v kredibilnost kriptovalut. Danes pi\u0161ejo investicijska poro\u010dila o tem, kako in koliko investirati v kripto.<\/span><\/p>

Dober primer je nedavno poro\u010dilo globalnega investicijskega odbora banke Morgan Stanley, kjer analizirajo vlogo kriptovalut v razpr\u0161enem portfelju in predlagajo, kako odgovorno dolo\u010diti velikost pozicije. Priporo\u010dajo previdnost, odvisno od profila tveganja vlagatelja:<\/span><\/p>

  • v agresivnih portfeljih do pribli\u017eno 4 %,<\/span><\/li>
  • v k rasti usmerjenih portfeljih okrog 3 %,<\/span><\/li>
  • v uravnote\u017eenih portfeljih do 2 %,<\/span><\/li>
  • za konservativne vlagatelje, usmerjene v dohodek ali ohranjanje premo\u017eenja, pa izpostavljenosti kriptovalutam ne priporo\u010dajo.<\/span><\/li><\/ul>

    Zanimiva je tudi obravnava kriptovalut s strani prej omenjene institucije. Globalni investicijski odbor banke Morgan Stanley kriptovalute uvr\u0161\u010da med <\/span>realna sredstva<\/span><\/i>, skupaj s surovinami. Podobno kot pri zlatu je njihova vrednost predvsem odvisna od \u0161ir\u0161ih makroekonomskih dejavnikov (inflacija, denarna politika) in tehni\u010dnih tr\u017enih razmer (ponudba, povpra\u0161evanje), ne pa od finan\u010dnega rezultata konkretnega podjetja, kot to velja za delnice. Tako kot \u0161tevilne surovine tudi kriptovalute neposredno ne ustvarjajo prihodkov v obliki dividend ali obresti.<\/span><\/p>

    Prilagajanje tradicionalnih trgov<\/b><\/h2>

    V zadnjem obdobju se ponovno pojavljajo razprave o podalj\u0161anju ur trgovanja na ameri\u0161kih borzah. Prva v vrsti je NASDAQ, druga najve\u010dja borza na svetu po tr\u017eni kapitalizaciji, znana predvsem po tehnolo\u0161kih velikanih. V prvi fazi razmi\u0161ljajo o podalj\u0161anju trgovanja na 23 ur na dan, 5 dni v tednu.<\/span><\/p>

    Tudi to je jasen signal, da se klasi\u010dni finan\u010dni trgi prilagajajo novemu profilu vlagateljev, ki so navajeni spremljati in upravljati svoje nalo\u017ebe skoraj neprekinjeno \u2013 podobno kot v svetu kriptovalut, kjer trgi delujejo 24\/7.<\/span><\/p>

    Tokenizacija vrednostnih papirjev<\/b><\/h2>

    Ena izmed najzanimivej\u0161ih uporabnih vrednosti tehnologije veri\u017eenja blokov je prav gotovo podro\u010dje, kjer se tradicionalni finan\u010dni trgi in kriptovalute postopno zbli\u017eujejo \u2013 pri na\u010dinu prenosa, poravnave ter sami logiki trgovanja. Tradicionalni trgi delujejo prek centralnih depotnih dru\u017eb, posrednikov in klasi\u010dnih poravnalnih sistemov, kjer poravnava pogosto traja dva do tri dni. Svet kripta pa deluje skoraj v realnem \u010dasu. Trenutno tak\u0161no pribli\u017eevanje poznamo pod pojmom <\/span>tokenizacija vrednostnih papirjev<\/span><\/i>.<\/span><\/p>

    Tokenizacija sredstev pomeni, da lastninske pravice na realnih ali digitalnih sredstvih (na primer nepremi\u010dninah, delnicah ali umetninah) pretvorimo v digitalne \u017eetone na blockchainu. Ti \u017eetoni so tehni\u010dno gledano zapisi v decentralizirani knjigi, ekonomsko pa predstavljajo dele\u017e v sredstvu \u2013 podobno kot klasi\u010dne delnice ali dele\u017ei skladov. Tokenizacija omogo\u010da, da postanejo tudi velika in draga sredstva \u2013 denimo nepremi\u010dnine ali umetnine \u2013 dostopna prek manj\u0161ih zneskov in frakcijskega lastni\u0161tva. Tako se odprejo nalo\u017ebene prilo\u017enosti \u0161ir\u0161emu krogu vlagateljev, ne le najpremo\u017enej\u0161im.<\/span><\/p>

    Hkrati se bistveno pove\u010da likvidnost, saj je prej nelikvidna sredstva mogo\u010de enostavneje trgovati na sekundarnih trgih, podobno kot delnice. V praksi to pomeni, da lahko vlagatelj proda svoj manj\u0161i dele\u017e v nepremi\u010dninskem projektu ali npr. v zasebnem podjetju, ne da bi bilo treba prodati celotno sredstvo. Transakcije potekajo hitreje in ceneje, ker se velik del postopkov \u2013 prenos lastni\u0161tva, poravnava, preverjanje omejitev \u2013 izvede samodejno na blockchainu, brez mno\u017eice posrednikov, ki bi vsak zase zara\u010dunavali svoje provizije.<\/span><\/p>

    Pravila skladnosti \u2013 denimo omejitve za dolo\u010dene vlagatelje ali trge, embargi ali omejitve za posamezne jurisdikcije \u2013 je mogo\u010de vgraditi neposredno v \u017eeton, kar zmanj\u0161uje operativna tveganja in mo\u017enost napak. Sistem lahko na ravni kode sam preveri, ali ima vlagatelj pravico do nakupa ali ne. Zaradi preglednosti in nespremenljivosti blockchaina je tudi sledljivost lastni\u0161tva bolj\u0161a, kar dodatno krepi zaupanje v celoten sistem in olaj\u0161a delo regulatorjem, revizorjem in skrbnikom.<\/span><\/p>

    V \u0161ir\u0161em smislu tokenizacija odpira mo\u017enost, da se del tradicionalne infrastrukture kapitalskih trgov preseli na bolj u\u010dinkovit, avtomatiziran in globalno interoperabilen \u201czaledni sistem\u201d. V prihodnosti si lahko predstavljamo svet, v katerem so delnice, obveznice, skladi in celo depoziti izdani v tokenizirani obliki, trgi pa so med seboj povezani na ravni tehnologije, ne zgolj prek posrednikov.<\/span><\/p>

    Stabilni kovanci<\/b><\/h2>

    Verjetno najpomembnej\u0161a inovacija, ki jo je prinesel trg kriptovalut, so stabilni kovanci. V prvih letih razvoja je bil na trgu prakti\u010dno prisoten le bitcoin; \u0161ele nekaj let kasneje so se za\u010dele pojavljati alternativne kriptovalute. Ethereum je denimo svojo kriptovaluto izdal leta 2015 in predstavlja verjetno najpomembnej\u0161i mejnik pri razvoju kriptovalut po bitcoinu, saj je omogo\u010dil pametne pogodbe in razcvet decentraliziranih aplikacij.<\/span><\/p>

    Skupaj z rastjo celotnega sektorja in \u0161tevilom kriptovalut se je pove\u010dala tudi potreba po izmenjavi novih altcoinov. V prvi fazi so altcoini trgovali predvsem proti bitcoinu \u2013 logika trgovanja je bila, da vlagatelji dolgoro\u010dno pove\u010dujejo \u0161tevilo bitcoinov, saj je bil ta takrat edini resni \u00bbstore of value\u00ab. To se je bistveno spremenilo z pojavom stabilnih kovancev, ki so logiko trgovanja obrnili na vi\u0161jo raven in trg kriptovalut pribli\u017eali uveljavljenim delni\u0161kim trgom: vlagatelji so dobili \u201cparkiri\u0161\u010de\u201d v dolarju ali evru znotraj kripto ekosistema.<\/span><\/p>

    Stabilni kovanci (<\/span>stablecoins<\/span><\/i>) so digitalni \u017eetoni, katerih vrednost je obi\u010dajno vezana na fiat valuto (npr. ameri\u0161ki dolar ali evro), zato naj bi bila njihova cena relativno stabilna. Ker temeljijo na blockchain tehnologiji, omogo\u010dajo skoraj takoj\u0161nja in zelo poceni \u010dezmejna pla\u010dila ter odpravljajo velik del stro\u0161kov in trenj, ki spremljajo klasi\u010dni ban\u010dni pla\u010dilni sistem. Poleg vloge pla\u010dilnega sredstva so postali klju\u010dna infrastruktura za decentralizirane borze, DeFi protokole in poravnave med borzami.<\/span><\/p>

    Skupaj z rastjo zanimanja za kriptovalute in pritokom kapitala v ta sektor so eksplodirali tudi stabilni kovanci. Trenutno na trgu izrazito izstopata dva najve\u010dja igralca med \u0161tevilnimi izdajatelji. Tether, izdajatelj stablecoina USDT, je \u0161e vedno dale\u010d najve\u010dji igralec, z ve\u010d kot 185 milijardami dolarjev v obtoku, kar predstavlja ve\u010d kot 60 % celotne globalne ponudbe stablecoinov. Leta 2024 je Tether ustvaril 13,7 milijarde dolarjev \u010distega dobi\u010dka z le pribli\u017eno 150 zaposlenimi \u2013 to pomeni okoli 93 milijonov dolarjev dobi\u010dka na zaposlenega. Podjetje je registrirano v Salvadorju in trdi, da ve\u010dino rezerv dr\u017ei v gotovini in ameri\u0161kih zakladnih menicah, vendar je pogosto tar\u010da kritik zaradi pomanjkljive preglednosti in odsotnosti neodvisnih revizij. Leta 2021 ga je CFTC tudi oglobila zaradi zavajajo\u010dih navedb glede strukture rezerv.<\/span><\/p>

    Naslednji klju\u010dni igralec je Circle, izdajatelj USDC, ki ponuja bolj transparentno in regulirano ameri\u0161ko alternativo, z rezervami prete\u017eno v gotovini in kratkoro\u010dnih ameri\u0161kih zakladnih menicah. Njihov nedavni IPO je zbral 1 milijardo dolarjev in dvignil veliko prahu, potem ko je tr\u017ena vrednost podjetja nekaj dni po uvrstitvi na borzo presegla 40 milijard dolarjev, kar je spro\u017eilo nove razprave o prihodnosti kriptovalut in stablecoinov. Circle je zaradi jasnej\u0161ega regulativnega okvira pogosto prva izbira institucionalnih vlagateljev in fintech podjetij, ki \u017eelijo reguliran, transparenten \u201cdigitalni dolar\u201d.<\/span><\/p>

    Z visoko rastjo kriptotrgov in pomenom stabilnih kovancev so prilo\u017enost prepoznali tudi ameri\u0161ki politi\u010dni odlo\u010devalci. Trump je letos poleti podpisal nov zakonski okvir za stabilne kovance, t. i. <\/span>GENIUS Act<\/b>, ki predstavlja pomemben mejnik, saj prvi\u010d postavlja jasna pravila igre za ameri\u0161ke pla\u010dilne stablecoine in jih formalno ume\u0161\u010da v regulirani finan\u010dni okvir.<\/span><\/p>

    Zakon od izdajateljev zahteva, da so \u017eetoni 100-odstotno kriti z zelo likvidnimi sredstvi (gotovina, ban\u010dni depoziti, kratkoro\u010dne ameri\u0161ke dr\u017eavne obveznice). Druga klju\u010dna novost je obvezna mese\u010dna objava sestave rezerv, kar pomeni korak proti standardu, podobnemu reguliranim skladom denarnega trga: vlagatelji in regulatorji lahko sproti spremljajo, kako varno in konservativno so ta sredstva dejansko nalo\u017eena. Transparentnost je \u0161e posebej pomembna v lu\u010di preteklih kritik na ra\u010dun Tetherja in drugih izdajateljev, ki so razkrivali malo ali selektivno.<\/span><\/p>

    Zakaj je vse to pomembno? Ob nadaljnji rasti trga kriptovalut in stabilnih kovancev lahko slednji odigrajo pomembno vlogo pri povpra\u0161evanju po kratkoro\u010dnem ameri\u0161kem dolgu. Ker so stabilni kovanci prete\u017eno vezani na ameri\u0161ki dolar, dodatno krepijo njegovo prevlado in zapolnjujejo vrzel, ki je nastala zaradi upada tujega lastni\u0161tva ameri\u0161kega dolga. Dele\u017e tujega lastni\u0161tva ameri\u0161kih dr\u017eavnih obveznic se je v zadnjem desetletju zmanj\u0161al z 34 % na 25 %, pri \u010demer sta veliki imetnici, kot sta Kitajska in Japonska, zmanj\u0161ali svojo izpostavljenost. Medtem so se izdajatelji stablecoinov povzpeli na 17. mesto med najve\u010djimi imetniki ameri\u0161kega dolga \u2013 tik za Norve\u0161ko, a pred Savdsko Arabijo in Ju\u017eno Korejo.<\/span><\/p>

    Zahteve glede rezerv, opredeljene v zakonu GENIUS, bodo predstavljale dodaten in rasto\u010d vir povpra\u0161evanja po ameri\u0161kih zakladnih menicah. Zakonodaja zahteva, da izdajatelji stablecoinov dr\u017eijo kratkoro\u010dne zakladne menice, kar vodi v koncentracijo imetni\u0161tva na kratkem delu donosnostne krivulje. To je namerno, saj je predsednik Trump politiko ameri\u0161kih stablecoinov predstavil kot strate\u0161ki ukrep za ohranjanje globalne prevlade dolarja.<\/span><\/p>

    Danes so izdajatelji z dolarjem podprtih stablecoinov pomembni kupci ameri\u0161kih zakladnih menic. Leta 2024 je bil Tether sedmi najve\u010dji kupec ameri\u0161kih zakladnih menic na svetu, tik za dr\u017eavami, kot sta Zdru\u017eeno kraljestvo in Singapur, medtem ko sta bila Kitajska in Japonska med najve\u010djimi prodajalci. Projekcije ka\u017eejo, da bi lahko izdajatelji stablecoinov do leta 2030 imeli v lasti kar do 1,2 bilijona ameri\u0161kih zakladnih menic, s \u010dimer bi potencialno presegli vse najve\u010dje tuje dr\u017eavne imetnike. To pomeni, da stablecoini niso ve\u010d zgolj \u201ckripto tema\u201d, temve\u010d postajajo dejavnik globalnih tokov kapitala in ameri\u0161ke fiskalne politike.<\/span><\/p>

    MiCA<\/b><\/h2>

    Na zakonodajni strani je pomemben korak naredila tudi Evropska unija, ki je v zadnjih letih napredovala pri regulaciji podro\u010dja kriptosredstev. Za razliko od ZDA se zdi, da EU manj cilja na strate\u0161ko pozicioniranje in razvoj industrije, ter bolj na pravno ureditev podro\u010dja in za\u0161\u010dito vlagateljev. V ospredju sta stabilnost sistema in zmanj\u0161anje tveganj, ne toliko geopoliti\u010dna vloga evra ali evropskih ponudnikov.<\/span><\/p>

    V tem okviru je nastala MiCA \u2013 evropski \u201ckrovni\u201d zakon za kriptosredstva, ki poenoti pravila v EU, uvaja licenciranje in nadzor izdajateljev ter ponudnikov, zahteva jasna razkritja in dokumentacijo za vlagatelje ter ima cilj zmanj\u0161ati zlorabe, izbolj\u0161ati za\u0161\u010dito vlagateljev in omejiti sistemska tveganja na trgu kripta. MiCA na primer dolo\u010da enotno dovoljenje za ponudnike storitev (CASP), ki po pridobitvi licence v eni dr\u017eavi \u010dlanici lahko svoje storitve ponujajo po celotni EU (t. i. \u201cpassporting\u201d).<\/span><\/p>

    MiCA od ponudnikov zahteva, da je varnost sredstev in podatkov strank v sredi\u0161\u010du poslovanja. To pomeni stroge skrbni\u0161ke ureditve (custody), lo\u010devanje ra\u010dunov strank od lastnih sredstev, za\u0161\u010dito pred prevarami ter celovit pristop, ki povezuje IT-varnost, regulativno skladnost in transparentno komunikacijo z vlagatelji. Poseben poudarek je na jasnih opozorilih o tveganjih, pravilih tr\u017eenja in obvezah glede prepre\u010devanja pranja denarja.<\/span><\/p>

    Za evropske finan\u010dne institucije in kripto podjetja MiCA pomeni konec regulativne \u201csive cone\u201d: pravila so stro\u017eja, a tudi jasnej\u0161a. Tisti, ki bodo pravo\u010dasno prilagodili svoje procese, skrbni\u0161tvo, poro\u010danje in skladnost, bodo lahko ponudili regulirane kripto storitve po celotni EU in s tem pridobili konkuren\u010dno prednost, ko se bo industrija premaknila iz pol-divjega okolja v bolj urejen, nadzorovan del finan\u010dnega sistema.<\/span><\/p>

    Zdi se, da se bo preplet med svetom tradicionalnih financ in kriptovalut \u0161e poglabljal ter da so kriptovalute postale legitimen in pomemben nalo\u017ebeni razred tako za vlagatelje kot za finan\u010dne institucije.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Ilirika, Domen Kregar<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Domen\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    Vir: 24ur.com<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Pravno obvestilo: Informacije na spletnem mestu Kriptomagazin.si so zgolj informativne narave in se jih ne sme obravnavati kot finan\u010dni nasvet, nalo\u017ebeni nasvet ali kakr\u0161na koli oblika odobritve. Ne priporo\u010damo nakupa, prodaje ali posredovanja katere koli kriptovalute. Uporabniki bi morali opraviti lastno raziskavo in poiskati nasvet finan\u010dnih strokovnjakov, preden sprejmejo kakr\u0161ne koli nalo\u017ebene odlo\u010ditve.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t

    Sledite nam na socialnih omre\u017ejih:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tFacebook<\/span>\n\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tInstagram<\/span>\n\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tX-twitter<\/span>\n\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tLinkedin<\/span>\n\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tTiktok<\/span>\n\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Leto\u0161nje leto je bilo za kriptovalute v mnogih pogledih prelomno. Postaja vse bolj jasno, da bodo kriptovalute \u2013 predvsem bitcoin \u2013 vedno tesneje povezane s svetom tradicionalnih financ. Klasi\u010dni finan\u010dni sistem vse bolj prevzema ideje, principe trgovanja in logiko delovanja trgov iz sveta blockchaina in decentraliziranih financ. Hkrati se tudi \u0161tevilni kripto projekti prilagajajo tradicionalnim […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":34112,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"elementor_theme","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[123,116,118],"tags":[],"class_list":["post-28959","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-domaci-trg","category-kripto-novice","category-politika"],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/NASLOVNA-SLIKA-NOVICE-31.png","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28959","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28959"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28959\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28959"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28959"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/testnamag.si\/staging\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28959"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}